Jutarnji sastanak svih dionika

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

Sažetak

Naslov članka je „Jutarnji sastanak svih dionika“. Svrha je članka predstaviti jutarnji sastanak svih dionika u vrtićkoj skupini. Jutarnji sastanak dio je svakodnevne rutinske skrbi koja utječe na razvoj predškolskog odgoja, a uključuje pojedinačne aktivnosti i pravila koja se primjenjuju tijekom jutarnjeg sastanka te ulogu djeteta i odgojitelja.

Ključne riječi: jutarnji krug, predškolska djeca, odgojitelj.

Uvod

Kao odgojitelj većinu vremena provodite s aktivnom djecom koja donose vlastite odluke i rješavaju probleme. Međutim, u nekom trenutku dana potrebno je okupiti sve dionike i zajedno planirati. U našoj grupi to nazivamo jutarnjim krugom. Jutarnji krug dio je svakodnevne rutine tijekom koje se cijela grupa okuplja i djeluje kao jedno. Jutarnji krug mnogo je više od rasprave o vremenu, odnosno tjednim i mjesečnim aktivnostima. Cilj je suradnja, poštovanje i slušanje.

Jutarnji krug vrijeme je kada odgojitelj zajedno s djecom planira posao koji taj dan želi obaviti. U davnim vremenima krug je bio simbol jedinstva i j1 JUTRANJI SUSRET ednakosti, a svi njegovi članovi su ravnopravni. S obzirom na važnost kruga, svaka bi osoba u njemu trebala biti ravnopravan dio grupe u kojoj su važne misli, ideje i dogovori koji se poštuju. Trajanje jutarnjeg kruga ovisi o odgojitelju, njegovu nastavnom stilu, dobi djece, kurikulu i samoj grupi.

Slika 1. Jutarnji susret

Vrijeme jutarnjeg kruga različito je u svakoj grupi jer se i one također razlikuju. Prema mom iskustvu, jutarnji krug se iz dana u dan mijenja. Odgojitelja odlikuje prilagodljivost što znači da u trenutku kada planirana aktivnost ne uspije, on mora promijeniti plan ili ga napustiti. Održavajte svoj jutarnji krug što je kraće moguće, posebice za prvi dobni raspon. Za stariju djecu, međutim, sastanak se odvija s pozdravom, kalendarskim obilježavanjem, vremenom, pregledom djece koja su prisutna i odsutna, pregledom plana i onim što se planira obaviti taj dan. Može ga se nadopuniti zagonetkama, prepričavanjem lokalnih vijesti, pjevanjem, učenjem zapisa, sportskim vijestima, pričama… Vrijeme djetetova razdoblja pozornosti i, posljedično, trajanje jutarnjeg kruga postupno se produžuju tijekom godine.

Jutarnji krug omogućuje uključenost sve djece, a moraju se primjenjivati određena pravila. Djeca sudjeluju u izradi pravila i dogovora. Na primjer, znaju podignuti ruku kad žele nešto priopćiti, znaju čekati u redu i ne ometati druge koji govore, znaju da svi imaju priliku govoriti i da ni jedan odgovor ili izjava nisu pogrešni.

Djeca trebaju rutinu jer se tako osjećaju sigurno i prihvaćeno. Svakodnevna rutina također potiče aktivno učenje, tako da njezina provedba mora biti dosljedna. Rutina omogućava djeci da predvide što će se dogoditi i imaju kontrolu nad onim što će raditi u određenim dijelovima dana. Tijekom svakodnevne rutine većina djece izražava svoje namjere, izvodi ih i razmišlja o onome što su učinili. Dnevna rutina je za dijete poticajan obrazovni i socijalni okvir i daje im osjećaj vremena.

Rutina u jutarnjem krugu ne znači da je potrebno pjevati iste pjesme tijekom cijele godine, ali 2 JUTRANJI SUSRETmože značiti da svaki tjedan pjevamo novu pjesmu ili plešemo na različitu glazbu. Djeca tako mogu predvidjeti što očekujemo od njih. Pjevanje pjesama na koje se djeca mogu kretati ili plesati, kao i kretanje općenito, ima dobar utjecaj na njih.

Slika 2. Jutarnji susret

Odgojitelji pokušavaju planirati aktivnosti koje će djecu uključiti u grupno učenje i povezivanje. To je uobičajeno vrijeme, vrijeme zajedništva, dijeljenja, ali i učenja. Prilikom susretanja s novom temom, umjesto da npr. oni kažu: „upoznat ćemo promet“, reći ćemo im „naučit ćemo kako možemo doći od jednog do drugog mjesta, to se zove prijevoz“. Zatim im pokazujemo različita vozila, traktore, avione, brodove, automobile, motore, bicikle… Pojedina djeca razgovaraju o vozilima kojima se svakodnevno koriste za kretanje od kuće do drugog mjesta. Na taj način mogu aktivno otkriti da čak i s pomoću vozila stižu na drugo mjesto, a riječ koja sve povezuje može se nazvati prometom.

Odgojitelji se trebaju pripremiti za jutarnji krug. Primjerice, priču čitamo unaprijed da bismo znali njezin sadržaj bilo da je sretna bilo tužna, da bismo znali kad mijenjamo ton glasa tijekom čitanja kako bismo imali vremena za razgovor i razmišljanje. Unaprijed pripremamo rekvizite, sve za to kratko vrijeme njihove pozornosti.

Odgojitelji ne mogu očekivati da sva djeca u krugu sjede mirno, u potpunosti usredotočena na prenošenje našeg znanja. Aktivnosti treba planirati od pasivnih do aktivnih. Započinjemo pozdravom koji izriče svako dijete u krugu, pritom nježno dotičući dijete pokraj sebe i govoreći: „Dobro jutro (npr. Maša)“. Pozdravi za3 KRETANJE UZ MUZIKUtim slijede u čitavom krugu, na isti način. Nakon toga se dežurna djeca određuju s pomoću fotografija djece, vremenskim znakom označavaju vrijeme i imenuju dan u tjednu. Zatim slijedi grupno kretanje uz glazbu ili pjevanje, društvene igre pokreta, glazbene didaktičke igre i igranje kolaborativnih igara. Na kraju su predstavljeni materijali i aktivnosti u kutku za igru.

Slika 3. Kretanje uz muziku

Nemirna djeca također su prisutna u jutarnjem krugu i ta djeca mogu biti vrlo neugodna. Takvoj djeci treba osigurati vlastiti prostor. Nemirno dijete premješteno je na drugo mjesto, po mogućnosti u blizinu odgojitelja ili pored njega. U svakom slučaju, dijete je još uvijek u krugu. Tako se osjećaju kao dio neke grupe, čak i ako ne žele sudjelovati, a isto vrijedi i za djecu koja su tiha i ne žele razgovarati jer ih krug potiče da sudjeluju.

Aktivnost treba odmah promijeniti ako je više djece nemirno, a često je kretanje najučinkovitije. Pjevanje pjesama s pokretom, plesanje uz glazbu, oponašanje pokreta životinja, glazbene didaktičke igre…

Djecu treba pohvaliti za njihovo sudjelovanje. Pohvale su vrlo važne, kao i povratne informacije kada djeca učine nešto što mi očekujemo od njih. Djeca nam žele ugoditi, iako se to ne čini uvijek tako.

Moramo biti svjesni da sve jutarnje aktivnosti koje izvodimo djeci ne mogu biti zanimljive, naša očekivanja moraju biti realna. Međutim, moramo biti fizički i mentalno prisutni. U međuvremenu, ne možemo razgovarati s kolegama ili roditeljima. Tada ćemo sigurno izgubiti pažnju djece. Nemojte kao nastavnici koristiti slučajeve poput „Ako se ne smiriš, reći ću tvojoj mami“ ili „Nazvat ću tvog oca“. To nisu učinkovite mjere za zadržavanje pažnje prisutnog djeteta. Djeca će jutarnji krug povezati s neugodnim osjećajem i iskustvom. U slučaju da je većina djece izgubila pažnju, odgojitelj mora dovršiti aktivnost. Tada možemo reći: „Mislim da predugo sjedimo, prijeđimo na sljedeću aktivnost i pročitat ću ovu zanimljivu priču kasnije.“

Kada odgojitelji primijete da se pažnja djece smanjuje, trebaju promijeniti aktivnost ili je prekinuti, uvijek na pozitivan način i nastaviti sa sljedećom aktivnošću. Odgojitelji nikako ne bi trebali biti robovi plana koji su izradili, nego promatrači raspona djetetove pažnje i sposobnosti.

Što su djeca rekla na jutarnjem sastanku:

„Svi sjedimo u krug u krug.“
„Dežurno dijete gleda vrijeme i označava ga u kalendaru.“
„Njegovatelj označava djecu na dužnosti na slikama.“
„Najradije obrišem stolove.“
„Sjedimo u krugu i klanjamo se prijatelju i mu kažemo dobro jutro. Lijepo je kad me netko pomiluje.“
„Ona koja je dužna brojati djecu gleda slike i okreće one slike djece iz vrtića.“
„U krugu pjevamo pjesme, pljeskamo, slušamo bajke.“
„Odgojiteljica u krugu govori nam što ćemo se igrati u kutku za igru i pokazuje kako rukovati s materijalima na stolovima.“

Zaključak

Jutarnji krug vrijeme je okupljanja u zajednici koja pruža predškolcima mogućnost rasta i razvoja na način koji je razvojno primjeren njihovoj dobi. Krug potiče poštovanje, jedinstvo, prihvaćanje i sudjelovanje te vodi do istog cilja. Potiče djecu na ključne kompetencije bez kojih krug ne funkcionira, poput razmišljanja, slušanja, promatranja, pripovijedanja i koncentriranja. Jutarnji krug mora biti zabavan i bezbrižan za dijete, a uvijek mora završiti pozitivnom aktivnošću koja smiruje djecu i priprema ih za novu aktivnost. U jutarnjem krugu djeca razvijaju vještine čitanja i propisivanja, jačaju samopoštovanje, osjećaj pripadnosti, poboljšavaju emocionalnu inteligenciju, povećavaju vještine rješavanja problema i spoznaju o tome kako njihovo ponašanje utječe na druge, preuzimaju veću odgovornost za svoje postupke i postupke prema drugima te razvijaju međusobne odnose.

Literatura

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Nemec, B., Kranjc, B. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: Učbenik za modul razvoj in učenje predšolskega otroka v programu predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer.
  3. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavešič, B. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja

Kaj nam prstki lahko povedo

maja_maver

Maja Maver

Povzetek

Projektnega dela, kot poglobljenega študija določene tematike, se vzgojitelji največkrat poslužujejo pri otrocih v drugem starostnem obdobju. Z njegovo izvedbo v jaslični skupini pa smo ugotovili, da ga z določenimi prilagoditvami lahko izvedemo tudi v prvem starostnem obdobju. Rezultati so pokazali, da so mlajši otroci lahko vključeni v projektno delo in da je le to za njih primerno.

KLJUČNE BESEDE: projektno delo, predšolski otrok, tipna zaznava, dejavnosti

Uvod

S čutili zaznavamo svet, ki nas obdaja. Največkrat jih lahko povežemo z organi, na primer voh – nos ali sluh – uho, pri tipu pa čutimo s celim telesom. Tip je čutilo, ki nam daje neposreden stik s predmetom. Otroci že od rojstva dalje svet raziskujejo. Piaget (Labinowicz, 1989) opredeljuje začetek otrokovega razvoja mišljenja s senzomotorično fazo. Takrat otrok preko gibanja in čutnih zaznav spoznava in odkriva svoje telo. Novo znanje, izkušnje, spretnosti in veščine pridobiva iz konkretnih situacij, ob manipulaciji s konkretnimi materiali ter ob različnih čutnih zaznavah. To je zelo pomembno, saj velja, da so možgani do sedmega leta prvenstveno senzorični procesor (Bregant, 2012). Predšolski otrok je tako usmerjen na doživljanje ter popolno sprejemanje situacije tukaj in zdaj (Bregant, 2015). S potešitvijo radovednosti in želje po znanju pa možgani zaznajo ugodje (Bregant, 2012).

Izkušnja otroku predstavlja eno izmed najbolj učinkovitih metod učenja v predšolskem obdobju (Tomšič Čarkež, Podobnik, 2015). Poskuša povezovati doživljaj, opazovanje, spoznavanje in ravnanje v neločljivo celoto (Marentič Požarnik, 2000). Pomembno vlogo takšnega načina učenja predstavlja pot do novih spoznanj, ki jih otrok pridobi preko zaznav s čutili.

Projektno delo

Projektno delo smo izvedli v jaslični skupini 10 otrok. Klima v skupini je bila zelo prijetna, saj so bili otroci odprti in vedoželjni. Radi so sodelovali pri usmerjenih dejavnostih in se v prosti igri že grupirali.

Namen projektnega dela je bilo urjenje tipne zaznave otrok in spoznavanje različnih površin (različno teksturo materialov, obliko in trdoto predmetov). Z izkustvenim učenjem, v okviru usmerjenih naravoslovnih dejavnosti, otroci okrepijo svojo tipno zaznavo.

Za cilj projektnega dela smo si zastavili, da bi otrok odkrival in spoznaval lastnosti snovi in predmetov ter jih med seboj primerjal, ter da bi se otrok rokoval in spoznaval različne materiale in jih med seboj primerjal.

Projektno delo je sestavljeno iz več komponent, ki si sledijo po etapah v določenem zaporedju:

1. Nastajanje pobude

Glede na življenjske situacije, dogodke, pojave in zanimanje otrok je za temo projektnega dela prišla pobuda z naše strani. Otroci so pokazali zanimanje za tipne knjige v Vrtcu, slinčki so bili pogosto mokri med pitjem. Smiselno je bilo, da področje tipne zaznave razširimo z dejavnostmi, ki bi otroku pomagale pri procesu učenja.

2. Oblikovanje idejne skice z delnimi cilji in nalogami

Idejna skica je nastala s pomočjo kurikuluma, literature in vsakodnevnih opazovanj. Naloge so spodbujale otroke k spoznavanju, igri in raziskovanju.

slika1Slika 1. Idejna skica z delnimi cilji in nalogami

3. Načrtovanje izvedbe

Pri delu s skupino jasličnih otrok je pomembno, da smo pripravljeni na prilagajanje razpoloženju in interesu otrok. Potrebno je, da smo fleksibilni. Ni nujno, da načrt izvedemo po zastavljenem vrstnem redu. Dejavnosti in naloge med potekom projekta lahko prilagodimo oziroma preoblikujemo.

V projektno delo so bili vključeni otroci jaslične skupine, otroci starostne skupine 3-4 let, vzgojiteljice, in knjižničarka. Delo je potekalo v strnjenem nizu osmih dni, in sicer v igralnici, na prostem in v potujoči knjižnici. Otrokom smo dejavnosti približali preko igre, pogovora, opazovanj, primerjanja in poslušanja. Uporabili smo naslednja sredstva: slinčki za otroke, tipne slikanice, predmeti različnih trdot, plošče z različnimi materiali, didaktične igrače, koruzni zdrob.

4. Izvedba načrta

V sklopu projektnega dela smo izvedli naslednje dejavnosti:

  • Obisk potujoče knjižnice, iskanje tipnih knjig ter raziskovanje le teh.

Vas enkrat mesečno obišče potujoča knjižnica z namenom, da jo obiščejo otroci iz vrtca. Poiskali so različne tipne knjige, slikanice, katere lahko zaznavamo tudi s tipom.

  • Spoznavanje mokrega in suhega (razvrščanje mokrih in suhih slinčkov).

Otroci so razvrščali mokre in suhe slinčke. Sledilo je obešanje mokrih slinčkov na sušilo in preverjanje trditve, da sonce in veter slinčke osušita.

imageimage
Slika 2.Obisk potujoče knjižnice      Slika 3. Razvrščanje mokrih in suhih slinčkov

  • Igra z didatičnimi igračami (tipni spomin, ploščice z različnimi materiali, čutne rokavice, risanje in ustvarjanje po koruznem zdrobu).

Pripravili smo jim pladenj s koruznim zdrobom, po katerem so lahko ustvarjali, risali, ga mešali, stresali v roke, torej se z njim igrali in ga občutili. Otroci so posegali po igračah, najbolj pa so se zadrževali pri pladnju s koruznim zdrobom. Tipni spomin jim je bil zanimiv, vendar so jih zmedle barve do te mere, da je vidna zaznava prevladovala nad tem, kar so tipali.

imageimage
Slika 5. Igra s koruznim zdrobom Slika 4. Igra s tipnim spominom in ploščice različnih površin

  • Prepoznavanje in razlikovanje mehkih in trdih materialov.

Pri dejavnosti smo prepoznavali razlike med trdim in mehkim. Pomagali smo si z vrečko presenečenja. V prvo smo dali vato, v drugo pa kocko. Otroci so s stiskom ugotavljali vsebino. Zelo jih je navdušilo to, da v vrečko niso smeli pogledati večkrat so predlagali, naj jim vrečko odpremo, saj jih je zelo zanimalo kaj je notri, kljub temu da so pravzaprav skrito stvar prepoznali že s tipanjem.

  • Raziskovanje čutne poti.

Čutno pot smo pripravili za izvedbo dejavnosti, pri kateri so otroci z nogami raziskovali različne podlage. Sestavljena je bila iz kartonastih plošč, na katere smo nalepili različne materiale – polnilo, gumbe, blago, slamice, palčke in ajdovo kašo. K tej dejavnosti smo povabili tudi skupino otrok starih od 3 – 5 let ter druge strokovne delavke. Otroci so si sezuli nogavice in copate. Starejšim smo pokrili oči. Otroke smo opazovali, kako se odzivajo.

  • Masaža: otrok – otroku.

Skupino so sestavljali štirje otroci. Eden je stal na sredini, trije pa so ga s prstki masirali po celem telesu, od glave do stopal. Otrok, ki je bil v sredini, je zamižal ter se prepustil občutkom. Sprva so se otroci smejali, nato pa zelo umirili. Skupina se je izmenjevala, tako da so vsi prišli na vrsto.

imageimage
Slika 6. Čutna pot     Slika 7. Masaža otrok

Tipna knjiga v italijanskem jeziku (Giorgetto, l’animale che cambia aspetto, avtorja Cimagelaudette Kraemer) je otroke pri prebiranju zelo pritegnila. Vzgojiteljica, tudi profesorica italijanščine in španščine nam je pomagala pri prebiranju slikanice. Otrokom jo je prebrala oziroma prevedla in tako so otroci spoznali Giorgetta. Nad zgodbico so bili navdušeni, ter so se še dolgo zatem spominjali in poimenovali junaka, ki nastopa v knjigi.

Slika 8. Tipna knjiga in pripovedovanje zgodbe

5. Predstavitev dosežkov

Za zaključeno celoto smo projektno delo oz. dejavnosti, s plakatom predstavili sodelavcem, imageotrokoimagem, staršem. Razstavili smo čutno pot in naredili čutno steno. Otroci so jo takoj opazili, jo tipali, poimenovali materiale in se prepoznali na slikah.

Slika 9. Razstavljena čutna pot

Slika 10. Plakat za starše in sodelavce

6. Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta – evalvacija

Dejavnosti so potekale po načrtih in po zastavljenih ciljih projekta. Primernost dejavnosti se je opazila predvsem pri velikem zanimanju otrok za dejavnosti, odzivih in interesu za delo. Otroci so se poslušali, slišali, si pomagali, se spraševali. Sklepamo lahko, da tip ni poglavitno čutilo pri otrocih. V vseh primerih so stvari raje videli. Pri izvedbi dejavnosti mokrih in suhih slinčkov smo opazili, da otroci do sedaj niso imeli veliko izkušenj, zato jim je bilo občutke težko ubesediti. Presenetilo nas je s kakšnim veseljem in zanimanjem so prebirali knjigo o Giorgettu, poslušali zgodbo ter si jo hitro zapomnili. Kombinacija zaznav potemtakem omogoča otrokom hitro in učinkovito pomnjenje. Veliko začudenje, predvsem starejših otrok, je bilo opaziti, ko so si morali sezuti copate, še bolj pa ko so morali sezuti tudi nogavice. Sklepamo, da otroci malo in redko hodijo bosi. Sprostitev čutil na nogah je pri otrocih povzročilo nasmeh na obrazih in prijetne občutke. Veselilo nas je, ko so otroci želeli ponavljati dejavnost »potipaj, kaj se skriva v vrečki«. Kljub temu da so uganili, so znova in znova želeli, da preverimo kaj se skriva v njej.

V jaslični skupini je smiselno, da se dejavnosti večkrat ponavljajo in da jih otroci počasi osvojijo in pridejo do zastavljenih ciljev.

Mnenja sodelujočih strokovnih delavk vrtca o projektu »Kaj mi lahko prstki povedo?«

»Otroci so dejavnosti doživeli kot prijetno odkrivanje novega, vzbujale so jim radovednost, vsi so poskušali sodelovati in želeli večkrat ponavljati. Navodila so upoštevali, niso bila zanje pretežka.«

»Presenečena sem bila nad izzivom, ker sem pričakovala, da bo vsem otrokom bolj všeč »mehka podlaga«, ampak ni bilo tako. Več ali manj so pokazali na podlago s palčkami in gumbi. Sigurno je bolj groba podlaga stimulirala več občutij, kot pa mehka. Še danes se otroci radi ustavijo pri tej »čutni poti« in se je dotikajo. Takih dejavnosti bi moralo biti v vrtcu čim več.«

»Ko smo otrokom pokrili oči pri tipni knjigi Giorgetto, da bi tipali materiale v njej, sem opazila, da jim ni bilo prijetno. Vidna zaznava je še vedno prevladujoča.«

»Knjiga, tipanka, poleg čutnega vtisa zelo lepo ubesedi Giorgettove občutke in doživljanje. Tudi otroci so se zelo vživeli v samo pripovedovanje in občutenje. Menim, da je pripoved vsestransko uporabna, saj lahko predstavlja dobro izhodišče za marsikatero dejavnost v vrtcu.«

Zaključek

Projektno delo je otrokom omogočilo izkustveno in situacijsko učenje. Čeprav so bili kurikularni cilji s področja naravoslovja, so se dejavnosti prepletale z vsemi področji kurikula. Menimo, da je s takim načinom dela omogočen celostni razvoj otrok na vseh področjih ter osmišljanje dejavnosti projekta.

Literatura

  1. Bahovec, E. (2012). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Bregant, T. (2012). Govor in učenje v luči novejših nevroloških spoznanj. V M. Sivec, F. Fras Berro (ur.), Kako otrok raziskuje, se uči in izraža: področje narave, jezika ter učenje učenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Bregant, T. (2015). Čuječnost za odrasle, ki delajo z otroki: kako polno zaživeti. Didakta, 15 (182), 54−57.
  4. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I. idr. (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
  5. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
  6. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Prevedla M. Zupančič in M. Winter. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  7. Tomšič Čerkez, B. in Podobnik, U. (2015). Igraj se s črtami. Priročnik za predšolsko likovno ustvarjanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Foto: osebni arhiv.