Vloga vzgojiteljice pri zagotavljanju kakovostnih interakcij

v vrtcu

magda_humar

Magda Humar

1. Uvod

Ljudje se že od rojstva radi igramo in skozi igro spoznavamo svet, prijatelje, se učimo in se razvedrimo. Igra je ena izmed najosnovnejših oblik izobraževanja in sprostitve ter nam služi kot uvod v poznejše resno delo. Poznamo več vrst iger. Med socialne igre štejemo tiste, ki v ospredje namesto tekmovalnosti postavljajo socialne odnose med ljudmi in vplivajo na socialne kompetentnosti posameznika. Pri igranju se tekmovalci spodbujajo in stremijo k istemu cilju. Socialne igre so pomembne pri oblikovanju identitete, izboljšanju komunikacije s samim seboj in učenju drug od drugega. Izboljšujejo predstavo o sebi, samozaupanje in samovrednotenje.

2. Socialna igra: pajkova mreža

V skupini otrok, starih od štiri do šest let, smo izvajali socialno igro Pajkova mreža. Igrali smo jo prvič. Za motivacijo sem vrgla klopčič volne po tleh, da se je zakotalil.

Za cilj igre smo izbrali:

  • otroci se seznanijo z novo socialno igro,
  • razvijajo vztrajnost pri igri,
  • razvijajo ročne spretnosti.

Igra se začne tako, da otroci sedijo v krogu na stolih, en otrok pa v roki drži klobčič volne. Konec vrvice obdrži, preden pa vrže klobčič nekomu iz skupine, reče: »Jaz pa klobčič imam in ga tebi Luka dam«. Klobčič tako potuje od otroka do otroka, dokler vsi ne držijo v rokah del volne. Na koncu igre se začne klobčič odvijati nazaj po prejšnjem pravilu, dokler ne pride spet do prvega otroka. Pri podajanju navodil smo otrokom pokazali, kako z eno roko držijo vrvico, z drugo pa klopčič vržejo oziroma zakotalijo naslednjemu igralcu.

clip_image002V igri smo vsi sodelovali in igre nismo prekinjali. Na vrsto so prišli vsi otroci. Pogosto so se oglašali in dajali napotke sovrstnikom. Med seboj so se spodbujali in težili k skupnemu cilju. Nekateri so bili pri uveljavljanju svojih idej kar glasni, saj so svoje zadovoljstvo pokazali z glasnim vpitjem.

Slika 1. Spletamo pajkovo mrežo

Refleksija otrok

Na vprašanje, kako je bila igra otrokom všeč, so otroci odgovarjali z zelo všeč, lepa, dobra in zanimiva igra. Na drugo vprašanje, kaj jim je bilo všeč, smo dobili več različnih odgovorov. Večina otrok je odgovorila, da to, da so metali vrvico in je nastajala pajkova mreža. Odgovori pa so bili še naslednji:

  • Igra mi je bila všeč, ker se nismo kregali in tepli.
  • Videti je bilo, kot da smo vsi hkrati pletli mrežo.
  • Lepa pajčevina.
  • Lepo mi je bilo, ker smo se povezali in bili prijatelji.
  • Ker sem hitro ulovila klopčič.
  • Prijateljsko smo se igrali, brez kričanja.

clip_image004V igri so se otroci zelo dobro počutili, motilo jih je le, da so zamotali vrvico, nekateri otroci so vrvico spustili, nekateri pa so bili prepočasni. Na klopčič volne so morali čakati več časa, ker so ob tem otroci govorili. Nekatere je tudi motilo, ker so morali držati vrvico dlje časa, klopčič volne so metali mimo določenega otroka in ker niso mogli držati vrvice.

Slika 2. Skupaj smo zmogli

Na vprašanje, kaj jim je bilo neprijetno, so otroci odgovarjali, da so predolgo navijali vrvico. Strah pa jih pri igri ni bilo, saj so odgovorili, da so že veliki. Želeli so si, da bi se v vrtcu še velikokrat tako lepo igrali in da bi vsi otroci upoštevali pravila in pravilno izvajali nalogo. Nekateri so si želeli, da bi namesto volne uporabili drugo vrvico, ker je nekatere otroke ta volna žgečkala po roki. Klopčič so lahko metali oziroma kotalili v različne smeri. Uživali so, ker so imeli občutek, kot da se žogajo. Pri sami igri jih je najbolj zabavalo in razveseljevalo, ker je pred njihovimi očmi nastajala pajkova mreža različnih oblik in velikosti lukenj. Včasih se je zgodilo, da se je klopčič odkotalil tudi izven kroga, ker ga vsak otrok ni uspel dovolj hitro uloviti ali pa je otrok, ki je metal, nenatančno ciljal.

S socialno igro Pajkova mreža so otroci povedali, da so se naučili metati volno, plesti pajkovo mrežo, navijati klobčič, metati klobčič z eno roko, metati klobčič pod in nad mrežo in opazovati, kdo ima in kdo nima še vrvice. Ugotovili so, da ne moreš držati vrvice z obema rokama, če jo hočeš navijati.

Samorefleksija

Otroci so nas presenetili s svojo aktivnostjo in samoiniciativnostjo, pa tudi z odgovori v refleksiji. Ugotovili smo, da otroke še premalo poznamo in premalo uporabljamo refleksijo pri svojem delu. Naučili smo se, kako pomembna je izbira pravilnih sredstev in materialov za izvedbo igre. Sama refleksija otrok nam je bila v veliko pomoč pri razumevanju skupine in načrtovanju dela. Pri svojem delu se bomo tudi v prihodnje potrudili z izvajanjem čim več refleksij opravljenega dela, vaje, dneva …

3. Sklepna misel

Z metodo igre, ki je pomemben del pedagoškega procesa, je poučevanje aktivnejše in zanimivejše. Med izvajanjem dejavnosti čas hitro mineva, otroci so bolj sproščeni, uživajo in se zabavajo. Skozi socialno igro bolje spoznavajo sebe in sovrstnike, ker se na koncu igre pogovarjajo o svojih doživetjih in kako so se ob tem počutili. Med njimi nastaja socialna energija.

Literatura

  1. http://igramose.blogspot.si/p/socialne-igre.html, pridobljeno: 3. 3. 2018.
  2. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport_ Zavod RS za šolstvo.

Fotografije: Osebni arhiv Magde Humar

Plesne igre

lidija_abramic

Lidija Abramič

1. Uvod

Učenci v nižjih razredih osnovne šole pridobivajo motorične spretnosti in gibalne sposobnosti preko učenja z gibanjem, zato med urami športa in glasbene umetnosti pogosto poteka korelacija, kjer je veliko ustvarjalnega gibanja in plesa. Včasih del pouka poteka v razredu, včasih pa učne vsebine usvajajo na šolskem igrišču, odvisno od vremenskih razmer. Ker tudi sama rada plešem, sem velikokrat pri pouku plesala ali gibalno poustvarjala z njimi in tako so zadrego pred nastopanjem ali plesom v parih premagali tudi najbolj zadržani učenci. Opazila sem, da učenci med šolskimi odmori, ko poslušajo glasbo znanih otroških pesmic, samoiniciativno podoživljajo čustvena stanja in sproščeno zaplešejo.

2. Plesne igre pri športu

V drugem razredu poteka učenje plesa preko gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa. Z različnimi nalogami nihanja, valovanja, kroženja ali padanja učenci posnemajo predmete, živali, rastline ali pravljične junake. Ob različnih zvrsteh glasbe ali ritmični spremljavi izražajo svoje občutke in razpoloženja. Pri tem lahko uporabljajo različne predmete ali drobna orodja. Enostavne ritme ponazarjajo s ploskanjem in preprostim gibanjem. Pomembno je, da ob tem učimo otroke pravilnega dihanja in sproščanja.

Pri izvajanju plesnih dejavnosti sledimo naslednjim učnim ciljem:

  • ponazarjajo gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah,
  • obvladajo gibanje na mestu in v prostoru z menjavanjem smeri v enostavnem in sestavljenem ritmu,
  • poznajo osnove nekaterih plesnih tehnik.

2.1 Sence

Učenje plesnih gibov lahko poteka z ustvarjalnim gibom ob lepem vremenu na šolskem igrišču. Učenci se najprej gibajo sami in opazujejo svojo senco ter ji poskušajo uiti. Ob tej nalogi so spoznali, da se senc ne morejo znebiti, zato so bili pri izvajanju plesnih gibov zelo ustvarjalni. Pri naslednji dejavnosti so si poiskali par in se postavili drug za drugim. Prvi je izvajal plesne gibe, drugi pa je bil njegova senca in mu sledil v vseh gibih čim bolj natančno. V plesnih predstavah so bile bolj izvirne punce in so z ustvarjanjem mojstrovin gibov rok, nog in telesa res uživale. Dečki so sence bolj izkoristili za tekanje, obračanje, valjanje …, a v igri so uživali prav vsi.

clip_image002
Slika 1, 2: Sence

2.2 Račji ples

Pri družabnem plesu Račji ples si je vsak otrok poiskal svoj par in se prijel za roke, nato pa so se pari razdelili v dve vrsti. Na glasbo so prestopili z noge na nogo ter se pri tem zibali v kolenih. Na prvo dobo so vsi naredili korak v isto smer, na drugo pa so pristavili nogo, vendar niso prenesli teže nanjo. Isto so ponovili še v nasprotno smer. Na znak učitelja je pol skupine dvignilo roke, ostala polovica pa je šla skozi predor. Ustvarjanje plesnih gibov jim je bilo všeč in so pri delu zelo uživali.

clip_image004
Slika 3, 4: Račji ples

3. Plesne igre pri glasbeni umetnosti

Pri učenju gibalno-plesnih iger učitelj izbira vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne skladbe različnih oblik, žanrov in zvrsti. Učenci gibalno poustvarjajo in izražajo svoja doživetja in zaznave glasbenih elementov ob petju, ritmični izreki ali poslušanju glasbe. Svoja glasbena doživetja izražajo z gibanjem in plesom ob različnih glasbenih vsebinah. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih kultur ter narodov.

Pri glasbeni umetnosti sledimo naslednjim učnim ciljem:

  • ustvarjalno izražajo glasbena doživetja in predstave v likovni, besedni in gibalni komunikaciji,
  • ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo,
  • plešejo ljudske plese,
  • izmislijo si skupinski ples na poznano ljudsko pesem.

3.1 Ustvarjanje na temo Čuk se je oženil

Pri glasbeni umetnosti so se učenci naučili ljudsko pesmico Čuk se je oženil. Potem so se razdelili v dve skupini in na to melodijo gibalno poustvarjali ter samostojno sestavili plesno igro, ki so ga predstavili sošolcem. Sestavljanje skupin je potekalo z ljudsko izštevanko An ban, pet podgan. Sestavljeni skupini sta si poiskali v razredu svoj prostor za ustvarjanje.

Opazila sem, da so v skupinah kar deževale ideje in vsak posameznik je želel s plesnimi gibi in pojasnili kar najbolje prispevati k skupnemu cilju. Njihove ideje so bile izvirne in pri delu so se zabavali. Poudarjali so ritem, vrteli so se v krogu in na poudarjene dobe ploskali. Bili so zelo usklajeni. Učenci, ki obiskujejo plesne vaje, so pripomogli, da so bili nekateri plesni liki zahtevnejši. Pri naslednjih urah so plesne korake še izboljšali in svojo plesno ustvarjalnost podoživeli še z učenci iz paralelnega razreda.

clip_image006
Slika 5, 6: Sestavljanje plesne igre Čuk se je oženil

4. Zaključek

S plesnimi igrami so si učenci razvijali občutek za disciplino, obvladovanje lastnega telesa in posameznih delov telesa, ritem in prostor. Razvijali so psihomotorične sposobnosti in spretnosti. Učenci so radi plesali in pri plesu pridobivali na samozavesti. Plesne igre so jim nudile možnost za navezovanje stikov, burile so jim domišljijo, predvsem pa pripomogle, da so razvijali ustvarjalnost in se ob tem dobro počutili.

Viri

  1. Ministrstvo za šolstvo in šport, Športna vzgoja, pridobljeno 28. 9. 2017.
  2. Ministrstvo za šolstvo in šport, Glasbena vzgoja, pridobljeno 28. 9. 2017.