Sejemo in sadimo

petra_winkler

Petra Winkler

Uvod

V prvem razredu smo na podružnični osnovni šoli pri spoznavanju okolja v spomladanskem času spoznavali, kaj potrebujejo živa bitja – rastline za življenje. Učenci so se natančneje spoznali s potrebami rastlin in ugotavljali razliko med sejanjem in sajenjem. Z izkustvenim učenjem so sami dojeli, da rastline za rast potrebujejo prst, vodo in svetlobo. V učilnici smo naredili vrt z namenom, da učencem privzgojimo pomen samooskrbe in pridelave zdrave domače hrane.

Začetno naravoslovje

Narava je posebno področje v šoli, kjer učenci razvijajo sposobnosti in pridobivajo izkušnje z živimi bitji ter spoznavajo pogoje za življenje rastlin (svetloba, voda in rudninske snovi). Pouk naravoslovja temelji na sistematičnem spoznavanju, usvajanju pojmov in razumevanju nekaterih naravnih pojavov in procesov s pomočjo izkustvenega učenja. Ob tem učenci spoznavajo naravoslovne postopke ter se naučijo oblikovati svoja stališča in kritično mišljenje. Spremembe in dogajanja v naravi doživijo in začutijo, saj so aktivni pri učenju, ki poteka sproščeno, upošteva načela znanstvenega raziskovanja in je prilagojeno njihovi razvojni stopnji.

Urejanje vrtička in opazovanje sprememb

V uvodni motivaciji smo prebrali zgodbo o Regici in Skokici, ki sta urejali svoj vrtiček in se veselili rasti semen. Na podlagi zelenjave, ki smo jo predhodno prinesli v razred, smo se pogovarjali, iz česa in kje zelenjava zraste. Večina učencev je, glede na to, da živijo na podeželju, vedela, da zelenjava zraste na vrtu ali polju, saj večkrat pomagajo pri urejanju domačega vrta.

Učenci so pri pouku sledili naslednjim učnim ciljem:

  • Izdelajo razredni vrtiček.
  • Spoznajo, da se rastlina razvije iz semen.
  • Ugotovijo, da rastlina za kalitev potrebuje svetlobo, vodo in prst.
  • Spremljajo, opazujejo in opisujejo rast rastlin ter način njihove oskrbe.
  • Razlikujejo pojme saditi in sejati.
  • Izvedejo načrtovane poskuse.

Učenci so aktivno sodelovali pri načrtovanju in izvedbi naloge. Skupaj smo izdelali načrt zasaditve in izbor vrtnin, ki smo jih potrebovali za sejanje in sajenje. Semena so otroci prinesli od doma in s svojimi idejami bili vključeni v čas procesa od zasaditve do vzgoje rastlin. Za razredni vrtiček, ki so ga sami izdelali, so ves čas zgledno skrbeli, ga zalivali in clip_image002opazovali rast fižola, ohrovta, peteršilja, solate, buč, kumaric … V lončke so zasadili tudi nekaj okrasnega cvetja. Pri delu so potrebovali lončke, prst, vodo, lopatko, časopisni papir in zalivalko.

Slika 1. Priprava »gredic«

Notranjost večjih zabojev so obdali s časopisnim papirjem in nanj dali zemljo, ki so jo clip_image004predhodno zrahljali z rokami. Z lesenimi palčkami so razdelili prostor na gredice. Na kazalnike so narisali in napisali ime rastline in ga ustavili na ustrezno mesto. V gredico so posejali ali posadili semena. Nanje so nasuli še nekaj zemlje in dobro zalili.

Slika 2. Postavitev kazalnikov v gredice

Ob tem so s pomočjo kreše izvedli še tri poskuse. V prvi lonček so posejali semena kreše, ga dali na svetel prostor na okensko polico in ustrezno zalivali. Drugi lonček s posejano krešo so ravno tako postavili na svetel prostor, vendar semen niso zalivali. Semena kreše v tretjem lončku pa so zalivali, a so ga postavili v temen prostor. Prvošolci so rast kreše opazovali tri tedne. Predvidevali in napovedovali so, kaj se bo dogajalo s posejanimi semeni. Nekateri so menili, da bodo zrasla le semena, ki jih bodo dobro zalivali in bodo rasla v svetlem prostoru. Drugi so bili mnenja, da bodo zrasla tudi semena v temnem prostoru, ker jih bodo zalivali. Večina učencev pa je bila mnenja, da semena, ki jih ne bodo zalivali, ne bodo zrasla. Vsak dan so z zanimanjem opazovali, kaj se dogaja s semeni in se sproti pogovarjali o predvidevanjih. Na podlagi poskusov so ugotovili, da rastline za rast in razvoj potrebujejo svetlobo, vodo in rudninske snovi iz zemlje.

clip_image006 clip_image008 clip_image010
Slika 3, 4, 5: Iz semen so vzklile rastline

Praktični del projekta je bil dobro pripravljen in izpeljan. Dosegli smo vse zastavljene cilje. Učenci so sami prišli do bistvenih informacij in spoznanj, kaj rastline potrebujejo za rast in razvoj. Največ so pridobili z aktivnim učenjem, ki je veliko bolj učinkovito od klasičnega pouka. V razredu so se krepili socialni odnosi, ki so v življenju zelo pomembni, njihova samopodoba in pridobivanje izkušenj s pomočjo narave.

Zaključek

Ob zaključku naravoslovnega projekta smo z zadovoljstvom ugotovili, da so učenci z zavzetostjo pristopili k delu in s skrbnostjo gojili in opazovali rast semen. Z aktivnim učenjem so pridobivali znanja vsi učenci, saj jim je bilo delo z zemljo in opazovanje rastlin izziv, ki jih je osebnostno obogatilo. S tovrstnim načinom dela smo jim privzgojili vrednote in skrb za svoje delo, hrano in okolje. Vsak učenec je znanje o vrtnarjenju, ki ga je pridobil v šoli in nekaj sadik s šolskega vrtička, odnesel domov. Rastline je na domačem vrtu opazoval do končne podobe.

Literatura

  1. Učni načrt za spoznavanje okolja (2011).
  2. Fotografije – osebni arhiv.

Svetovni dan lutkarstva

petra_winkler

Petra Winkler

Uvod

Skoraj 100 let nazaj je skupina lutkarskih navdušencev iz sedmih držav ustanovila Mednarodno zvezo lutkarjev UNIMA. Osnovni namen je bila promocija in razvoj te oblike umetnosti. Na pobudo zveze, že od leta 2003, 21. marca praznujemo svetovni dan lutkarstva.

Lutkarstvo v Evropi se je rodilo veliko prej kot na Slovenskem. Na splošno namreč velja, naj bi se rodilo v Grčiji, v obrednih čaščenjih v čast bogu vina in plodnosti, Dionizu.

O razvoju lutkarstva na Slovenskem je zbranega malo gradiva. Dolgo je veljalo, da Slovenci pred letom 1910, ko je nastopil Milan Klemenčič, sploh nismo imeli lutkovnega gledališča.

Danes, k sreči, ni več tako. Delujejo razna profesionalna in amaterska lutkovna gledališča.

Največji sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Poznamo pa tudi Mini teater Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Gledališče glej, Gledališče iz desnega žepka, Gledališče konj, Gledališče labirint, Gledališče lutke Zajec, Gledališče Zapik, Hiša otrok in umetnosti, Gledališče in lutke JSKD, Teater za vse Jesenice, Lutkovno gledališče Fru-fru, Lutkovno gledališče Koruzno zrno, Lutkovno gledališče Kranj, Lutkovno gledališče Nebo, Lutkovno gledališče Pupilla, Lutkovno gledališče »UŠ«, Lutkovni studio Lutkarnica Koper, Lutkovno gledališče Tri, Pripovedno gledališče gdč. Bazilike, Teatro Papelito, Teatro Matita, Ustanova lutkovnih ustvarjalcev.

Poznamo tudi amaterske gledališke skupine, ki pripravljajo razne igre in tako razveseljujejo ljudi po več slovenskih krajih.

Lutke v šoli

V šoli se z lutkami velikokrat srečujemo, še zlasti v nižjih razredih. S pomočjo lutk se navajamo na dnevno rutino, se umirjamo, dramatiziramo književna besedila, lahko pa preprosto »oživimo« poljuben predmet in se z njim igramo.

V višjih razredih je proste igre vedno manj, vedno manj pa je tudi stika z lutkami. Ker imajo učenci lutke zelo radi, jih pri svojem delu v razredu poskušam vključiti čim večkrat.

V učnem načrtu za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje najdemo naslednje operativne cilje:

Učenci:

  • razumejo dramsko dogajanje,
  • razlikujejo glavne in stranske osebe v predstavi ter zaznavajo njihove lastnosti in čustvena stanja,
  • opazujejo prvine gledališke/lutkovne predstave; svoja opažanja primerjajo in utemeljujejo (gledališče, dogajanje, gledalci, režiser, igralci, posamezna vloga, oder; dejanje, prizor; luč, scena, kostumi, glasbena oprema; lutke in vrste lutk).
  • pišejo dramske prizore,
  • dramatizirajo krajše prozno besedilo,
  • glasno berejo besedilo, razčlenjeno na več prizorov, po vlogah – izražanje spremembe razpoloženja oseb, čim bolj naravno govorjenje (skladno z dogajanjem in okoliščinami dogajanja),
  • v igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge),
  • v razrednem gledališču uprizorijo odlomek, krajše dramsko delo, lastno dramatizacijo proze, odrsko postavitev mladinske gledališke igre po skupinah.
  • uprizoritev odlomka iz dramskega dela/krajšega dramskega dela/dramatizirane proze (individualno ali skupinsko delo).

Počastitev svetovnega dneva lutkarstva

Svetovni dan lutkarstva smo obeležili v oddelku podaljšanega bivanja z učenci 3., 4. in 5. razreda v času ustvarjalnega prostega časa. Ker je delo v podaljšanem bivanju zelo raznoliko in niso vključeni vsi učenci vsak dan, so dejavnosti potekale včasih par minut, včasih pol ure, kakšen dan tudi niso.

1. Pogovor

Z učenci sem se najprej pogovorila o lutkah na splošno, kaj jim pomenijo, zakaj jih imajo radi…Povedali so, da z lutkami radi nastopajo, saj se vživijo v nekoga ali nekaj drugega in se z igranjem sprostijo. Med lutkovno predstavo so skriti in jim je zato manj nerodno kot če dramatizirajo brez lutk.

Ogledali smo si lutkovno predstavo s spleta, se pogovorili o vsebini, nastopajočih, vrsti lutk in raziskovali kaj potrebujemo za izvedbo lutkovne predstave.

2. Svetovni dan lutkarstva

Predstavila sem jim pomen Svetovnega dneva lutkarstva (kdaj ga praznujemo, zakaj, kdo ga je ustanovil in podobno).

3. Potek dejavnosti

Pogovorili smo se o poteku dela. Glavno nit sem predstavila jaz, učenci so dodajali pripombe, ideje in dodatna mnenja.

4. Dramsko besedilo

Učenka 5. razreda se je ponudila, da napiše besedilo o prijateljstvu, ki ga je poimenovala Pomladno prijateljstvo in govori o dveh skupinah prijateljev. Ker je ena skupina miroljubna, druga pa konfliktna, pride med njimi do nesporazumov in prerekanj. Ampak z dobro voljo je mogoče vse…

Pomladno prijateljstvo

Šolski zvonec zazvoni.

MATJAŽ: Jupi, konec šole je. Jutri je petek in ni domače naloge!
MARKO: No, no, ne prehitro, saj je še podaljšano bivanje. Če si mogoče pozabil, se moramo učiti tudi v podaljšanem bivanju.
MATJAŽ: Kje pa je Andrej? Nisem ga videl, da bi šel z nami na kosilo.
MARKO: Že prihaja. Z učiteljem se je nekaj pogovarjal.
ANDREJ: Oprostita, ker zamujam. Hitro na kosilo.
Filip se s svojima prijateljema prerine v vrsto za kosilo.
MATJAŽ: Hej, Filip, nazaj v kolono!
FILIP: Nisi moja mama in mimogrede mi je dal zadnost, prednost karkoli je že.
ANDREJ: Ne skrbi, samo s tepenjem ne boš nič dosegel.
MARKO: Ampak mislim, da bi morali povedati učitelju, da se Filip tako grdo obnaša do nas.
MATJAŽ: Nisem špeckahla, tudi učitelj bi mislil, da smo si izmislili, saj bi mu morali povedati na začetku.
ANDREJ: Ja, prav imaš. Ste pozabili, da je v ponedeljek roditeljski sestanek?
MARKO: Ne bo nam pomagalo. Filipovo vedenje moramo ustaviti sami.
MATJAŽ: Ja super ideja! Zdaj, ko je pomlad, mu lahko odpravimo moč in prepričamo naj se začne lepše obnašati.
ANDREJ: To bi res delovalo!
Zunaj na igrišču…
FILIP: Umaknite se! Tukaj bomo mi na blazini in ti in tvoja klapa nimajo dovoljenja za it gor! Razumljivo?
ANDREJ: Ampak blazine so od vseh.
FILIP: Ne, blazina je samo zame in za moja prijatelja Jako ter Andraža!
MARKO: Ampak…….Ampa…..
FILIP: Razumljivo!?
Jaka in Andraž, ko učitelj ne gleda, odrineta Andreja tako močno, da pade na tla.
MATJAŽ: Joj! Andrej, a si v redu?
ANDREJ: Ja, dobro sem.
MARKO: Zdaj gremo noter.
Ko je konec podaljšanega bivanja, se Marko, Matjaž in Andrej odpravijo domov.
MATJAŽ, ANDREJ, MARKO: Se vidimo! Adijo.
Andrej doma staršema ne pove kaj se je zgodilo v šoli.
Naslednji dan…
ANDREJ: No, pa se spet vidimo.
MATJAŽ: Ja, ampak danes moramo biti pridni, da učitelj ne pove česa ne bi smel.
MARKO: Česa pa ne bi smel?
MATJAŽ: Ja, da smo bili poredni.
ANDREJ: Ta je pa dobra. Saj sploh nismo bili poredni.
Filip povleče v učilnici Andreja na blazino.
ANDREJ: Ja kaj pa je to? Saj vendar ne nameravaš plesati z mano?
FILIP: Ne, sploh ne, tepla se bova za blazine.
ANDREJ: Oprosti, ampak jaz sem miroljubnež, ne bom se tepel!
Ko pride učitelj v razred, se Filip naredi kot da ga je Andrej udaril.
UČITELJ: Andrej! Danes na roditeljskem sestanku bom povedal staršem!
ANDREJ: Učitelj, ni tako kot izgleda.
FILIP: Kaj ni? Udaril si me in to močno!
Učitelj s pomočjo kamer ugotovi, da se je Filip pretvarjal, da ga je Andrej udaril in se pogovori z njegovo mamo.
Torek v šoli…
FILIP: Prijatelji ti ne pomagajo in so brezvezni! Kdo sploh potrebuje prijatelje?
ANDRAŽ: Če je tako, potem ne potrebuješ niti naju.
FILIP: Ja, tudi vidva sta brezvezna!
JAKA: Okej pa greva.
Filip se je počutil zelo osamljenega, zato je čez nekaj tednov naredil korak novega življenja.
FILIP: Andrej oprosti, ker sem se grdo obnašal, zdaj vem, koliko ti lahko pomeni prijateljstvo.
ANDREJ: Kaj si hotel reči?
FILIP: Če bi mogoče…..Če bi mogoče lahko dobil še eno priložnost? (postalo ga je sram) ANDREJ: Seveda lahko! Vsakdo naredi napako in jo ima pravico popraviti. Filip, Jaka, Matjaž, Andrej, Andraž in Marko so postali drug drugemu zvesti prijatelji.

5. Razdelitev vlog

Učencem sem prebrala napisano besedilo in razdelili so si vloge. Na tej točki so potrebovali malo usmerjanja in pomoči, saj je več učencev želelo odigrati določen lik.

6. Izdelava lutk

Lutke so učenci izdelali sami. Dogovorili so se, da izdelajo ploske lutke. Na karton so s svinčnikom narisali nastopajoče like in jih pobarvali z barvicami. Pobarvane so izrezali in na hrbtno stran prilepili slamice, ki so služile za ročaj.

7. Branje po vlogah

Vsak nastopajoči učenec je dobil izvod besedila, ki ga je najprej sam doma nekajkrat prebral. Nato smo skupaj vadili glasno branje po vlogah. Med branjem sem učencem svetovala naj razmislijo kaj z vlogo želijo sporočiti, naj bodo pozorni na artikulacijo, poudarke in podobno.

8. Vaje

Nekaj dni so učenci vadili dramatizacijo z lutkami. Ko je bilo potrebno sem svetovala kako naj držijo lutke, kje naj pazijo na glasnost, na kakšen način naj določene odseke povejo in podobno.

9. Dan nastopa

Po kosilu so nastopajoči učenci pripravili razred, kjer se je odvijala predstava. Pred tablo so postavili mize, jih pokrili z blagom, za občinstvo pa so pripravili sedeže. V zraku se je čutila napetost, neučakanost, tudi malce treme.

V razred smo povabili učence 1. in 2. razreda. Najprej sem jih pozdravila in povedala zakaj smo se zbrali. Razložila sem jim, da so starejši učenci pripravili lutkovno predstavo zanje, da so napisali sami besedilo, sami izdelali lutke in sami pripravili prostor za predstavo. Povedala sem jim še, da smo na ta način želeli obeležiti Svetovni dan lutkarstva. Mlajši učenci so z zanimanjem poslušali uvodnim besedam, še z večjim navdušenjem pa gledali lutkovno predstavo. Opazila sem, da je nekaterim učencem biclip_image002l tekst prezahteven, večina pa ga je razumela. Po končanem nastopu smo se pogovorili o prijateljstvu in kako se moramo obnašati ne le do prijateljev, temveč do vseh okoli nas. Poudarili smo prijaznost, strpnost, drugačnost.

Slika 1. Nastopclip_image004

Nastopajoči učenci so se dobro odrezali, celotno predstavo so odigrali brez težav.

Slika 2. Vsi nastopajoči, v ozadju avtorica besedila

10. Analiza nastopa

Učenci so bili s svojim nastopom zadovoljni. Povedali so, da bi ga lahko še izboljšali, če bi večkrat skupaj vadili, ampak v podaljšanem bivanju je to težje kot med poukom, saj niso vsi ves čas v oddelku. Nad projektom so bili navdušeni, še posebej, ko so videli, da so prijetno popestrili šolski dan mlajšim sošolcem.

Literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  2. Jurkowski, H. (1998). Zgodovina evropskega lutkarstva. Novo mesto: Kulturno umetniško društvo Klemenčičevi dnevi.
  3. Verdel, H. (1987). Zgodovina slovenskega lutkarstva. Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko.