Također u školi živimo zdravo

andreja_masten

Andreja Masten

Sažetak

U školi smo svjesni da je potrebno s EKO sadržajima i pitanjima zaštite okoliša upoznati i informirati već od najranije dobi. U radu sam predstavila oblik projektnog nastavnog rada koji je trajao cijelu školsku godinu s učenicima jutarnje skrbi i produženog boravka, s ciljem da što više saznaju o medu, njegovim ljekovitim učincima, upoznaju život pčela i važnost njihovog postojanja, produbljuju znanje o zdravoj prehrani i potrebi očuvanja prirode. Ovakvim radom stekli su mnogo iskustva i novih znanja.

Ključne riječi: projektna nastava, međupredmetne veze, med, pčela, zdrava prehrana.

1. Uvod

Da je med uvijek smatran posebnim darom prirode, svjedoče riječi grčkog matematičara i mislioca Pitagore: »Da nisam uživao u medu svaki dan, umro bih četrdeset godina ranije.« i Alberta Einsteina: »Kad posljednje pčele nestanu ljudi će živjeti još samo četiri godine. Kada ne bude više pčela, neće biti više oprašivanja, biljaka, životinja, ljudi

2. Analiza stanja i planiranje aktivnosti

Naša škola je dio projekta Eko škole. Svjesni smo važnosti upoznavanja učenika sa zdravom prehranom, proizvedenom u lokalnom okruženju. Kroz praktične aktivnosti koristimo različite namirnice, pripremamo ih i poslužujemo na stolu, te učenike poučavamo o poštivanju prirode općenito. Tako slijedimo vlastitu kreativnost, inovativnost, sposobnost samoorganiziranja učenika i sudjelovanja u skupini te s učiteljima. Kako bi učenici obogatili nastavu u jutarnjoj skrbi i produženom boravku, koji je isprepleten s drugim sadržajima za učenje u 1. trijadi, odlučila sam se za projektnu nastavu tijekom cijele školske godine. Tako je nastavni materijal obogaćen i produbljen uz pomoć aktivnosti koje sam s učenicima uspostavila u raznim aktivnostima kroz međuvršnjačku suradnju.

Naglasak je bio na praktičnoj i istraživačkoj djelatnosti učenika. Učenje s otkrivanjem odnosno vlastitim saznanjem temelji se na integraciji sadržaja koji su povezani s različitim pedagoškim područjima. Značajna je konkretnost teme s usmjerenosti na životne, za učenike smislene situacije, sam način projektnog rada je ujedno promovirao i uspješan društveno-emocionalni razvoj djece.

3. Ciljevi projektnog rada

Ciljevi projektnog rada su:

  • upoznati prednosti pčela za ljude i prirodu,
  • upoznati kranjsku pčelu ili sivku,
  • zašto med pomaže i održava zdravlje,
  • aktivno sudjelovanje u projektu “Tradicionalni slovenski doručak”,
  • sudjelovanje na natjecanju Eko smreka,
  • dva puta mjesečno samostalna priprema doručka,
  • pečenje medenog biskvita,
  • uzimati žličicu meda dnevno,
  • završna prezentacija projekta.

4. Provedba projekta

4.1 Posjeta obližnjeg pčelinjaka

Sa sigurne udaljenosti promatrali smo pčelinjak, slušali zujanje pčela, promatrali košnice, gledali gdje pčele slijeću, kakve su oslikane košnice … Još zanimljivije je bilo promatranje s dalekozorom na sigurnoj udaljenosti od pčelinjaka.

4.2 Učenici pčelarskog kružoka

Pozvali smo učenike pčelarskog kružoka, koji su predstavili pčelinju obitelj, strukturu kukaca, ulogu članova pčelinje obitelji, boravište pčela i razvoj pčela. Istaknuli su važnost odnosa prema pčelama, kako se moramo ponašati u blizini pčela i kako ako nas pčela ubode. Učenici su također saznali zašto kažemo da je netko «dobar kao pčela«. Tražili smo i mudre izreke o pčelama:

  • Što su kod pčela žaoke, to su kod ljudi – jezici.
  • Koliko dana snijega leži – toliko dana smreka medi.
  • Pčela je poput polja: ako želiš da ti nešto podari, moraš joj sam dati, a ne samo uzimati.
  • Vrijeme kad heljda zamiriše, pčelarima nadu probudi. Kada je heljdi kraj, najčešće je – prazan lonac.

4.3. Posjeta pčelara

Posjetio nas je pčelar i predstavio nam ulogu i ljekovite učinke meda, aktivnosti pčela u prirodi i njihov život u košnici. Učenici su vidjeli različite medene proizvode i isprobali nekoliko vrsta meda. Saznali su da med štiti od brojnih bakterija i nekih gljivica, potiče zacjeljivanje rana, upala i opeklina. Zahvaljujući smirujućim učincima omogućuje bolji, dublji san. Pomaže kod kašlja, prehlade, promuklosti, upale grla, ublažava disanje i ublažava probleme kod astme, pomaže ublažavanju grčeva u mišićima, probavnih procesa, ublažava žgaravicu, čir na želucu ili dvanaesniku i djeluje lagano laksativno jer jača pokretljivost crijeva.

4.4 Pokušali smo ispeći medenjake

Učenici su kod kuće pronašli razne recepte s medom, koje su zatim predstavili u školi i sakupili u knjizi Recepti s medom. U prosincu smo započeli pečenje medenjaka. S prvim pečenjem smo se zasladili, sljedeće medenjake smo spakirali u male vrećice i darovali ih za školski bazar, koji se obavlja svake godine početkom prosinca kada prikupljamo dobrovoljne doprinose za školski fond.

4.5. Likovno stvaralaštvo

Također smo bili uključeni u likovno stvaralaštvo. Od otpadne ambalaDSC_0276 (1)že napravili smo, DSC_0134 (4)između ostalog, košnicu, oslikali cvjetnu livadu i pčelicu sa saćem i oslikali košnice.

S proizvodima smo sudjelovali na natjecanju Medenka i natjecanju Eko smreka. Učenici su upoznali kranjsku pčelu odnosno sivku, vidjeli su film Ribiča Pepeta, u kojemu je ona vrlo dobro predstavljena.

4.6. Tradicionalni slovenski doručak

U projekt smo uključili i sudjelovanje u projektu Tradicionalni slovenski doručak, u koji je 20181119_065918već dugi niz godina uključena cijela škola. Svi učenici škole koji su željeli mogli su se uključiti u doručak koji se sastojao od domaćeg kruha s maslacem i medom, šalicom mlijeka i jabukom. Kako bismo tradicionalnom slovenskom doručku dali još veći značaj, pripremili smo kraći kulturni program u školskoj blagovaonici, gdje su učenici jutarnje skrbi aktivno sudjelovali. Napravili su divnu scenu za pozornicu, naučili su Župančičevu pjesmu Ciciban i pčela, koju su predstavili na kulturnom događaju. Uz pratnju na harmonici zapjevali su i Slakovog Pčelara. Na kraju su zaplesale djevojke jutarnje skrbi, koje su s predstavile plesom na pjesmu Pčelica Maja.

4.7. Žličica meda dnevno

Svakoga dana smo s učenicima jutarnje skrbi vodili računa da uzmemo barem jednu žličicu DSC_0205 (1)meda. Mogli smo ga pojesti na kruhu, ponekad smo ga sipali u čaj ili mlijeko, dodali u pahuljice, a ponekad smo se s njim samo zasladili, jer smo od lokalnog pčelara dobili nekoliko vrsta meda, koje su učenici s radošću degustirali i uživali. Nekim vrstama meda su bile dodane jagode, maline, smokve, đumbir, čokolada …

4.8. Priprema doručka dva puta mjesečno

Tijekom cijele školske godine veliku pažnju smo posvetili poticanju redovitog uzimanja doručka, te poslije dogovora s upravom škole počeli ga dva puta mjesečno pripremati. Učenici su samostalno pripremali jelovnik, uz odabir zdravih sastojaka. Pripremali su sa velikim interesiranjem. Velik naglasak smo posvetili na redovito uzimanje i pripremu doručka, te mnogo razgovarali o pravilnom odnosu prema samoj njegovoj pripremi. Naučili smo se pravilnoj uporabi pribora za jelo, pripremi stola i uvijek se pobrinuli da su sastojci domaćeg slovenskog podrijetla, ako je to moguće, također lokalno ili iz školskog vrta.

5. Evaluacija

Učenici su razumjeli važnost zdrave prehrane i raznolikog izbora hrane, a razgovarali smo o lijepo uređenom i pripremljenom stolu kao dijelu kulture prehrane. Otkrili su koliko je važan doručak, osobito s medom, isprobali su nekoliko vrsta meda i pekli medenjake.

Upoznali su slovensku pčelu, kranjsku pčelu odnosno sivku, značaj uloge pčela u životu čovjeka i njihove uloge u prirodi. Također ih je inspirirala u likovnom stvaralaštvu.

Posebnost projekta bila je da se provodio tijekom cijele školske godine, što je posebno vrijedno iskustvo za učenike, jer tako stječu znanja kao „pravilo“ za cijeli život.

6. Zaključak projekta

Pripremili smo izložbu za roditelje, bake, djedove, braću i sestre … Učenici su pripremili vodstvo za izložbu – pričali su o proizvodima i aktivnostima projekta. Zajedno smo zapjevali pjesmu Pčelica. Posjetiocima smo poslužili čaj s medom, medenjacima, koje smo sami ispekli i pozvali ih da isprobaju različite vrste meda koje smo dobili od lokalnog pčelara. Na kraju smo zajedno zaplesali »pčelinji« ples.

Stav prema hrani se mnogo promijenio, primijetila sam kod učenika da uvijek uzimaju manje hrane na početku, kako je ne bi nepotrebno bacali. Kultura prehrane se uvelike promijenila kod obroka, pri pripremi doručka učenici su izuzetno uporni, točni …

Znanja i iskustva stečena aktivnostima projekta pokazali su prihvaćanje potrebe za doručkom, izbor domaćih proizvoda, poznavanje ljekovitih učinaka meda, poštivanje pčela, zdrav način života, te također što je važno, poštivanje prirode i njezine zakonitosti općenito.

Literatura

  1. Milan Meglič, Čebelji pridelki, 2018, Udruga pčelara Slovenije
  2. Marija Mlaker – Šumenjak, 2011, Udruga pčelara Slovenije
  3. Borut Juranec, Slovenski čebelnjak, 2018, Udruga pčelara Slovenije
  4. Boštjan Noč, Brez čebel, ki ponekod že izginjajo, ne bo hrane, Delo, 09. 05. 2018
  5. Bezjak, J. (1997): Projektno učno delo pri pouku tehnike kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za školstvo i sport.

1. svetovni dan čebel

lucija ademoski

Lucija Ademoski

Uvod

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je, na pobudo Slovencev in ob 100% podpori čebelarjev z vsega sveta, 20. maj razglasila za logotipsvetovni dan čebel, ki nas bo odslej vsako leto opozarjal na pomembnost ohranjanja čebel in njihovega življenjskega okolja, kakor tudi na njun pomen za celotno človeštvo. Veliko delo v treh letih prizadevanj za ta korak je opravil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki že dolgo opozarja na ogroženost čebel in si prizadeva za njihovo uvrstitev na seznam ogroženih živalskih vrst.

Slika 1. Logotip svetovnega dneva čebel

Zakaj prav 20. maj?

To je dan rojstva Slovenca Antona Janše (1734-1773), začetnika sodobnega čebelarstva, in enega največjih tovrstnih strokovnjakov v tistem času. Na mesto prvega cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva na Dunaju ga je imenovala sama cesarica Marija Terezija.

”Anton Janša je v nemškem jeziku napisal dve temeljni čebelarski knjigi: Razprava o rojenju čebel (1771) in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Ta je izšel po njegovi smrti, leta Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva1775. /…/ Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala ukaz, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Njegove čebelarske nasvete čebelarji upoštevajo še danes. Kot čebelar je Anton Janša spremenil velikost in obliko panjev, tako da jih je bilo mogoče sestaviti v bloke. Uveljavil je kranjski način umeščanja panjev v za to postavljene stavbe, čebelnjake, kakršne poznamo še danes. Zagovarjal je, da čebel nikoli ne smemo moriti in da jih je treba voziti na pašo.” (Anton Janša (1734-1773) /…/, b.d.)

Slika 2. Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva

Obeleževanje svetovnega dneva čebel, ki so simbol pridnosti, vztrajnosti, gospodarnosti, skrbnosti, modrosti itd. bo prav v mesecu maju potekalo zato, ker je na severni polobli to čas najbujnejšega razvoja čebel. Takrat so čebele najštevilčnejše in se začnejo razmnoževati, potrebe po opraševanju pa so največje. Na južni polobli je takrat jesenski čas spravila čebeljih pridelkov in z njim povezan čas medu.

Kot ambasadorke čistega okolja so čebele temelj človeškega prehranjevanja, saj se brez njih rastline ne bi mogle razmnoževati. Zaradi uporabe pesticidov, onesnaževanja okolja, podnebnih sprememb in naraščajočega števila svetovnega prebivalstva pa so vedno bolj ogrožene. Največji sovražnik čebel smo ljudje, ki se vse premalo zavedamo pomembnosti njihovega obstoja. V ta namen moramo že najmlajše seznanjati s pomenom njihovega obstoja, kakor tudi s problematiko velike onesnaženosti okolja, ki znatno vpliva na zdravje ljudi, rastlin in živali.

Albert Einstein je nekoč dejal: Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.

Naravoslovni dan ‘Od čebele do medu’

Naši šestošolci so se v maju odpravili na naravoslovni dan v Čebelarski center Slovenije na Brdo pri Lukovici, kjer ima sedež tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki že vrsto let zgledno sodeluje s šolami in z vrtci.

Čebelarski center SlovenijeSlika 3. Čebelarski center Slovenije

Učenci so v naravnem okolju lahko od blizu spoznali življenje čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica naše hrane. Ustrezno zaščiteni so si ogledali čebelnjake, spoznali organiziranost čebelje družine, delo in opremo čebelarja. Seznanili so se z zgodovino čebelarstva na Slovenskem in v spremstvu vodičke obiskali zeliščno-čebelarsko učno pot. Okušali so različne vrste medu in ostale čebelje pridelke. Izvedeli so, da je avtohtona kranjska sivka po zaslugi gorenjskih čebelarjev zaslovela na vseh kontinentih in da so množični pogini čebel v zadnjih letih resen pokazatelj, da v našem okolju ni vse tako, kot bi moralo biti. Še posebej pa so si zapomnili primerjavo matice in delavke, ki so si ju lahko skozi steklo tudi od blizu ogledali. Zelo presenečeni so bili nad velikostjo matice, ki je res občutno večja od delavke.

Opozorili so jih, da se moramo zavedati hudih posledic podnebnih sprememb, onesnaženosti okolja in škodljive uporabe pesticidov, ki so vzrok bolezni čebel in njihovega izumiranja. V današnjem času čebele brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti. Ob pomanjkanju poletne paše jim morajo dovajati vodo in jih hraniti. Za njihovo ohranitev pa lahko veliko naredimo tudi sami s sajenjem medovitih rastlin, kot so paradižnik, paprika, buče, borovnice, jagode, sadno drevje, sivka, meta, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, melisa, bazilika … V parkih naj bi raslo čim več kostanjev, lip in javorov, s čimer bi pomagali ne le čebelam, ampak tudi ostalim opraševalcem. Na polja bi se morala vrniti kraljica čebelje paše ajda, na travnike pa travniško cvetje, ki zaradi prehitre košnje vse bolj izginja. Z izginjanjem cvetočih rastlin pa izginja tudi bogat vir hrane za čebele.

Razstava v šolski avli-1Ob 1. svetovnem dnevu čebel so šestošolci z mentorico v šolski avli pripravili tudi zanimivo razstavo, v knjižnici pa smo na ogled postavili knjige s področja čebelarstva, ki jih je dopolnjeval izbor knjižic iz dolgoletne zbirke Čebelica s prav takšnim logotipom.

Slika 4. Razstava v šolski avli – 1

Razstava v šolski avli - 2Razstava v šolski avli- 3
Slika 5. Razstava v šolski avli – 2    Slika 6. Razstava v šolski avli – 3

 Razstava v knjižnicilogotip zbirke Čebelica
Slika 7. Razstava v knjižnici                           Slika 8. Logotip zbirke Čebelica

Tradicionalni slovenski zajtrk

Od leta 2012 na tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane. V okviru tega dne na naši šoli poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ko otroci zaužijejo zajtrk iz živil slovenskega porekla (mleko, jabolko, kruh, med, maTradicionalni slovenski zajtrkslo). Tega dne se z njimi še posebej pogovorimo o zajtrku kot pomembnem obroku dneva, o prednostih uživanja lokalno pridelanih živil, o kulturi in pomenu zdravega prehranjevanja in gibanja, kakor tudi o pomenu čebelarstva in odnosa do okolja.

Slika 9. Tradicionalni slovenski zajtrk

Pobudnica projekta Čebelarska zveza Slovenije otroke v vrtcih in prvi triadi obdari in razveseli z izobraževalno zgibanko ‘Čebelica, moja prijateljica’, ki otroke v sliki in besedi na prijazen način seznani s čebelarstvom in z vlogo čebel pri pridelavi hrane, kakor tudi s pomenom čistega okolja za življenje čebel.

Čebelica – Moja prijateljica

Na dan medenega zajtrka, kot ga tudi radi poimenujemo, so se lansko leto tudi naši mladi pevci s harmonikarjem pridružili istočasnemu množičnemu prepevanju ponarodele pesmi Ansambla Lojzeta Slaka ‘Čebelar’ na različnih lokacijah po Sloveniji, s čimer so potrdili, da smo Slovenci res narod čebelarjev.

Literatura

  1. Anton Janša (1734-1773) : prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju. (b.d.). Pridobljeno s http://visitzirovnica.si/kdo-je-bil-anton-jansa/
  2. Dan slovenske hrane. Pridobljeno s http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/
  3. KDOR se čebel boji, medu ne dobi: paberkovanje po čebelarski dediščini. (2018). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
  4. La. Da. (20. 5. 2018). Svet na pobudo Slovenije praznuje svetovni dan čebel. Pridobljeno s http://www.rtvslo.si/okolje/narava/svet-na-pobudo-slovenije-praznuje-svetovni-dan-cebel/455458
  5. 20. maj: svetovni dan čebel (b.d.)

Fotografije: osebni arhiv Lucije Ademoski in https://www.google.si

Čebelica, moja prijateljica

tatjana_malovrh

Tatjana Malovrh

Otroci spoznavajo čebelo kot žuželko, ki ima za človeka velik pomen, oprašuje cvetove, proizvaja med, propolis, matični mleček, živila ki imajo vedno pomembnejšo vlogo pri naravnih načinih ohranjanja zdravja.

Čebelarstvo otroci spoznavajo kot konjiček, spoznavajo čebelo in organiziranost čebelje družine, spoznavajo vpliv človeka na življenje čebel.

Otroci so spoznali, da čebela ni le žuželka, ki piči. Spoznali so jo na nekoliko drugačen način, popolnoma z drugimi očmi.

Narava kot okolje je sredstvo in učilnica, s katerimi vplivamo na otroka, na njegov razvoj in odnos do narave – okolja.

Zato je zelo pomembno, kakšni so prvi otrokovi stiki z naravo, ker v največji meri pogojujejo in določajo ves njegov nadaljnji odnos do nje.

Ta prva otrokova doživetja ostanejo temeljni usmerjevalec vsemu njegovemu nadaljnjemu svetu o naravi in njeni stvarnosti.

Da se zgodnje učenje naravoslovja začne že v predšolskem obdobju je dolgo znano, in to po zaslugi otroške aktivnosti in radovednosti, ki se izražajo skozi iskanje, nabiranja naravnih materialov ter opazovanje rastlinskega in živalskega sveta okrog njega.

Kot vzgojiteljica predšolskih otrok dajem pri svojem delu velik poudarek raziskovanju v naravnem okolju, kjer otroci lahko opazujejo, poslušajo, vonjajo, tipajo.

Na podlagi praktičnih prikazov in aktivnemu sodelovanju otroci spoznajo največ in si tudi največ zapomnijo.

Predšolski otroci so vedoželjni, radovedni in izkustveno spoznavanje ter učenje z njimi obrodi najboljše sadove. Narava je naša najboljša učiteljica, zato otrokom v vrtcu ponudimo različne vsebine iz zgodnjega naravoslovja, ki jim dajejo širino, lepoto, predstavljajo širine nemogočega in hkrati dosegljivega. Hkrati jih opominja, da je potrebno za naravo skrbeti in jo spoštovati.

Ko smo na našem vrtu opazili prve čebele, ki so nas obletavale, se nam je ponudila priložnost, da raziščemo vse kar je povezano s čebelami.

Namen našega projekta je bil, da otroci spoznajo čebeljo družino, njene naloge, vlogo čebelarja ter skozi vse to samostojno pridejo do spoznanja, kako nastane med, hkrati pa spoznajo tudi ostale čebelje izdelke.

Otroci so bili takoj pripravljeni sodelovati, tako da smo preko nevihte idej oblikovali imagevsebine projekta. Odločili smo se, da spoznamo čebelo, njeno družino ter raziščemo ali čebele nabirajo med, kar je postal tudi cilj našega projekta. Najprej smo poiskali knjige o čebelah, od strokovne literature, revij, pa do pravljic in fotografij. Preko različne literature so otroci spoznali čebelo, čebeljo družino in naloge posameznih članov družine. Spoznali so tudi zgradbo čebeljega telesa, osvojeno znanje so dokazali skozi risbo.

Obiskal nas je tudi Čebelar Lojze, ter nam predstavil delo čebelarja, opremo in povedal o imagepomenu čebel za življenje na Zemlji. Prinesel nam je tudi stekleni opazovalni panj, kjer smo lahko videli kar se dogaja v imagenjegovi notranjosti. Obiskali smo ga tudi na domu. Pokazal nam je zgradbo čebelnjaka, nas seznanil z novimi pojmi in povabil v čebelnjak, kjer smo se s posebnimi pokrivali približali čebelam, jih poslušali s stetoskopom in spoznali orodja za delo z njimi.

imageOb pogledu filma »Od čebele do medu«, ki ga je izdala ČZ Slovenija, so otroci otrdili svoje znanje, saj so vse kar pripoveduje in prikazuje film, videli in slišali ob čebelnjaku in imagena obisku pri čebelarju.

Tudi sami smo v igralnici izdelali čebelnjake, na lesene ploščice smo narisali panjske končnice. Iz čebeljega voska smo izdelovali svečke, iz odpadnega materiala pa različne vrste čebel. V naravi smo opazovali čebele pri delu, ter iskali medovite rastline, ki smo jih nalepili v herbarij.

imageimage

Postali smo pekovski mojstri in skupaj z našo kuharico spekli odlične medenjake. Spoznali in okusili smo 6 vrst medu, s puščičnim diagramom smo po poskušanju označili kateri jih je najbolj všeč.

imageimage

Čebele in travnik z medovitimi rastlinami smo slikali se vživljali v njih in na koncu zaplesali čebelji ples. Naučili smo se pesmico Janeza Bitenca in zapeli ob zvokih harmonike najbolj znano pesem Čebelar, Lojzeta Slaka.

Čebele so otroci spoznali tudi skozi različne didaktične igre. Našli smo številne pregovore, reke in ljudje vraže o čebelah.

Skozi ta projekt so otroci spoznali kako pomembno vlogo imajo čebele za človeštvo. Spoznali smo kako nastane med, kaj je propolis, matični vlečk, cvetni prah in okusili različne vrste medu. Seznanili smo se z napačnim početjem človeka, ki s škropljenjem ogroža čebele. Znebili smo se strahu pred čebeljimi piki.

Otroci so svet čebel spoznali celostno, ter do njih razvili čuteč, spoštljiv in odgovoren odnos.

image