Likovi i tijela – korelacija u nastavi u 2. razredu

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Sažetak

Kroz svoj rad trudim se nastavno gradivo predstaviti kroz igru i korelaciju u nastavi zato su učenici motiviraniji za učenje i lakše usvajaju znanje.

Ključne riječi: likovi, tijela, korelacija u nastavi, učenje kroz igru

Matematika je područje veoma važno za život pojedinca jer s matematikom se susrećemo i po završetku školovanja. Jedna je od temeljnih znanosti koja proučava svojstva brojeva i prostora te druge apstraktne pojmove. Osim toga je i veoma važno komunikacijsko sredstvo (Pavlič, 1998.).

Djeca se s geometrijom  susreću već u ranom djetinjstvu te u predškolskom razdoblju. Kao bebe i djeca dodiruju, igraju se s različitim igračkama koje liče na geometrijska tijela i likove. Zbog toga djeci geometrija nije strana ni u školskom razdoblju. Učiteljeva zadaća je djeci na zanimljiv i privlačan način predstaviti i nadograditi znanje o geometriji.

Kod planiranja aktivnosti, učitelj mora uzeti u obzir različite smjernice i preporuke, ciljeve te ponajprije stupanj kognitivnog razvoja djeteta. Na razrednom stupnju je matematika povezana sa svim ostalim nastavnim predmetima, ponajviše s prirodoslovnim i društvenim (Jelenc i Novljan, 2001.).

Korelaciju prepoznajemo i sa slovenskim jezikom, likovnom i glazbenom umjetnošću te sportom. Pavlič navodi najveću povezanost matematike upravo s prirodom i glazbom (Pavlič, 1998). Učenicima matematička znanja prenosimo putem primjera iz  okoline u kojoj žive te na konkretnoj razini. Upravo zbog toga, matematika će ih početi zanimati te će se s njome upoznati iz različitih kutova, ne samo sa vidika školske matematike, nego će je povezivati i sa svakodnevnim životom. Sa zanimanjem će sami istraživati gdje se sve u prirodi mogu susresti s matematikom i kako je ona povezana s njihovom svakodnevnicom. Kod nastavnog predmeta Priroda i društvo preporučuje se korelacija s matematikom u svim matematičkim sadržajnim sklopovima, posebno kod prikupljanja, uređivanja i predstavljanja podataka (Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011e).

Minimalni standardi znanja iz nastavnog plana i programa za matematiku za 2. razred:

  • poznaje i opiše osnovne geometrijske oblike,
  • crta uz pomoć šablone i ravnala.

Predstavit ću nekoliko igara koje se mogu koristiti u nastavi. Neke od njih sam i sama isprobala, te su se pokazali kao primjer dobre prakse.

1. Likovi i tijela u Matematici 

Tombola Učenici mogu sami u bilježnicu zapisati “sretne brojeve”. Odredimo broj likova/tijela koje nacrtaju sami i oboje. Iz vrećice izvučemo žuti trokut, crveni kvadar, zelenu kuglu… Možemo izvlačiti samo likove odnosno tijela ili i jedno i drugo.

DSC_0035Kaži i napravit ću Dvoje djece sjedi jedan nasuprot drugog, između je pregrada da se ne vidi što se događa na drugoj strani. Jedno dijete, od kocaka za slaganje u obliku geometrijskih tijela, napravi figuru. Zatim drugom djetetu daje precizne upute za izradu jednake figure. Kada se pregrada ukloni, figure moraju biti jednake.

Neobična zmija Učitelj diktira učenicima početni niz, a učenici nastavljaju s nizanjem likova na način da sačuvaju početni niz. Raspored likova mogu diktirati i učenici sami.

2.  Korelacija sa  predmetom Tjelesna i zdravstvena kultura

Umjesto dobro poznate igre “POPLAVA – zrakoplov, poplava, potres“, igramo se “Krug, trokut, pravokutnik”. Učenici u prostoru (sportskoj dvorani) potraže prostore koji ih podsjećaju na geometrijske likove. Odredimo gdje je krug (početna crta na podu) i traženu aktivnost. Isto napravimo i za ostale likove. Primjeri koje sam izvela u 2. razredu:

  • Krug – učenik sjedne na crtu u obliku kruga bilo gdje u dvorani
  • Trokut – učenik stoji i ima ruke u položaju trokuta
  • Pravokutnik – učenik se popne na drugu stepenicu švedskih ljestvi pošto donji prostor nalikuje na pravokutnik
  • Kvadrat – četiri učenika nogama na podu oblikuju kvadrat

“Živi” likovi Učenici se slobodno kreću (po uputama – trk, hopsanje, skakanje po lijevoj/desnoj nozi, po sve četiri…) i na znak (npr. zvečka) oblikuju lik. Krug prikažu s dva prsta, trokut s tri prsta. Kvadrat oblikuju dva učenika s ispruženim rukama, a pravokutnik s ispruženim nogama i rukom.

Ples u krugu U planu i programu za 2. razred je učenje plesa. “Kruška, jabuka, šljiva kaže mala Iva” je primjerena pjesmica za učenje plesa u krugu. U svrhu uvodne motivacije može se razviti i razgovor o voću okruglog oblika (korelacija s predmetom Priroda i društvo).

3.  Korelacija s predmetom  Slovenski jezik

“Pričalica” Učenik iz zdjele izvuče listić s nacrtanim likom/tijelom. O njemu izmisli priču, koju priča unaprijed dogovoreno vrijeme (npr. 1 minuta).

Izmišljanje razgovora Susreli se krug i pravokutnik. O čemu su pričali?

Pogađanje predmeta koji podsjeća na određeno tijelo Učenici uz pomoć pitanja: Može li se predmetom pisati? Je li predmet crvene boje? Koristimo li ga u kuhinji? i sličnih pitanja otkriju predmet koji smo zamislili.

Korisnost predmeta Što sve možemo napraviti s predmetom? (Na koje tijelo nas podsjeća?) Učenici izražaju svoje ideje i zamisli.

4. Korelacija s predmetom Priroda i društvo 

Razgovor u razredu i promatranje predmeta koji podsjećaju na likove i tijela. Učenici predmete nabroje. Brojanje okruglog voća, razgovor o tome kakvog je okusa, gdje/kada raste, kako izgleda…

Godišnja vremena Koje predmete u obliku likova ili tijela pronalazimo na moru? Na snijegu? I slična pitanja.

5. Korelacija s predmetom Likovna kultura

Zimska rukavica Raspored likova na rukavici.  

Praščić za sreću Izradimo praščića za sreću od otpadne ambalaže. Koristimo različite likove i tijela. Tijelo, noge i njuškica su u obliku valjka, oči u obliku kruga, uši u obliku trokuta. Za rep koristimo duži pravokutnik.

Crtanje po uputama Na sredini lista učenik nacrta crveni krug, iznad njega plavi pravokutnik, lijevo od pravokutnika sivi kvadrat.

Novogodišnja čestitka Od likova koje izrežu iz ljepenke ili kartona, učenici oblikuju likovni motiv, zatim izrade matricu, na nju nanesu boju za tiskanje i utisnu motiv.

6. Korelacija s predmetom Glazbena kultura

Ples u krugu, izmišljanje teksta i melodije na temu likova.

Prilikom učenja geometrije učitelj mora utvrditi znaju li se učenici orijentirati u prostoru (dolje, gore, nad, pod, u…) i vremenu (prije, kasnije) i tek tada prebaciti se na geometrijske oblike. Učenici o svakom pojmu kojeg uvodimo već imaju određeno predznanje. Kao primjer možemo navesti njihovo predznanje o geometrijskim tijelima i likovima, pošto se djeca već u predškolskom razdoblju susreću s predmetima, koji podsjećaju na geometrijske oblike (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a).

U prvom razredu započinjemo s geometrijskim tijelima, nastavljamo s geometrijskim likovima i na kraju obrađujemo crte i točku. Od djece se očekuje pravilno imenovanje likova (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a). U drugom razredu još uvijek utvrđujemo orijentaciju u prostoru. U ovom razredu učenici moraju matematički pravilno imenovati i geometrijska tijela. Osim toga učenici se upoznaju i s otvorenom i zatvorenom crtom te pojmom točke kao sjecišta crta. Djeca se po prvi puta sistematično susreću s pojmom simetrija (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005b).

Zaključak

Nastava geometrije je izgrađena na osnovnoj “ideji od tijela k točci”. Kod usvajanja geometrijskih likova dijete se najprije upoznaje s prostornom geometrijom, znači tijelima, nato nastavlja s geometrijom ravnine, odnosno likovima, i tek na kraju se upoznaje s crtom i točkom. Svi prijelazi moraju biti prirodni. Djeca najviše zapamte ako su i sama fizički aktivna. Dobra praksa za motiviranje učenika su česti odlasci na školsko igralište zbog izdržljivosti trčanja (jedan od ciljeva za 2. razred – 5 minuta neprekidnog trčanja). Učenici mogu trčati i u obliku kruga, trokuta, kvadrata ili pravokutnika u svom tempu. Učenici će u razred stići raspoloženiji, razgibani i s većom motivacijom za rad za stolom.

Literatura

  1. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005a). Svet matematičnih čudes 1. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS
  2. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005b). Svet matematičnih čudes 2. Kako poučevati matematiko v 2. razredu devetletne osnovne šole. 1. Del. Ljubljana: DZS.
  3. Jelenc, D. in Novljan, E. (2001). Učitelj svetuje staršem 1 – Matematika. Radovljica: Didakta.
  4. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. (2011). Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  5. Pavlič, G. (1998). Slikovni pojmovnik. Matematika. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki clip_image002me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje kratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, clip_image004potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem izpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne izkušnje. V mesecu oktobru poteka tudi ocenjevanje projektov za Nacionalni znak kakovosti. Ker je bil zgoraj omenjeni projekt kakovosten, je dobil Znak kakovosti. Gre za konkretno priznanje učiteljem in šolam za kakovost aktivnosti eTwinning. Učence spodbuja k nadaljnjem sodelovanju in konkretno prispeva k prepoznavanju njihovega truda, saj tudi clip_image006učenci prejmejo poseben znak kakovosti, potem ko njihov učitelj prejme nacionalni znak kakovosti. To je javno priznanje šoli za njeno predanost kakovosti in odprtosti za sodelovanje na evropski ravni.

Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018: https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html

Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje imagekratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče  praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem imageizpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne imageizkušnje. Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!  

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018:  https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html

Domača naloga na razredni stopnji

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Domača naloga je del vsake šole, vsakega učitelja, vsakega učenca.

Domača naloga v okviru podaljšanega bivanja

V Sloveniji je podaljšano bivanje oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od 1. do 6. razreda. V okviru podaljšanega 20180111_093254bivanja se izvaja naslednje dejavnosti: samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa, sprostitveno dejavnosti, kosilo. Z ozirom na bioritem učencev se samostojno učenje pričenja najmanj eno uro po kosilu. Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut. Med učenjem mora biti organiziran rekreativni odmor. (Podaljšano bivanje, 2005).

Na naši šoli se učitelji veliko posvetijo učencem, njihovim potrebah, zato je pomembno sodelovanje z razredno učiteljico dopoldne, ki je otroke opazovala dopoldne in lahko pove, ali  učenci potrebujejo gibanje, sprostitev. Če je vreme primerno, posamezni oddelki podaljšanega bivanja največkrat odidejo na svež zrak (na šolsko igrišče ali bližnji park), kjer se sprostijo in igrajo različne športne igre ali igre vlog.

Cilji domačih nalog

Domače naloge se tičejo prav vsakega šolarja, so sestavni del procesa poučevanja in že uveljavljena tradicija v slovenski osnovni šoli ter imajo dva cilja.

Prvi je izobraževalni – ponovitev in poglobitev tekoče snovi.

Drugi cilj pa je vzgojni – pridobivanje delovnih navad.

Vsekakor naj bi domače naloge opravili sami, če pa jih prepišejo od sošolcev, te ne dosežejo pravega namena. Večina učiteljev meni, da bi bili učenci veliko uspešnejši in znanje trajnejše, če bi domače naloge redno opravljali. Otroci imajo poleg nalog še mnogo drugih dejavnosti, zato se marsikateremu zdijo nesmiselne. Pridiganje učiteljev in staršev pa gotovo ne pripomore veliko k rednejšemu opravljanju nalog (Senekovič, 2007).

Učence je težko motivirati za opravljanje domačih nalog, saj se jih drži negativna misel o nalogah, ki jo podedujejo od starejših bratov, sester, prijateljev… Domača naloga ponavadi pomeni odvzem prostega časa, časa, ki ga ni nikoli dovolj. Za to negativno stališče učencev do domačih nalog so pogosto krivi tudi učitelji sami, če le to uporabijo kot sredstev za kaznovanje (Senekovič, 2007).

Čeprav je glavni cilj domačih nalog najprej utrjevanje snovi, ki jo učenci obravnavajo pri pouku, je njena vloga za učenčev napredek mnogo širša. Domača naloga omogoča učencem, da si pridobivajo delovne navade, se naučijo uporabljati različne strategije, jim omogoča, da so ustvarjalni in jim dviga samozavest ter izboljšuje samopodobo.

Domače naloge in motivacija

Najboljša motivacija za opravljanje domačih nalog je, da učenec dela nekaj, kar ga veseli, kar mu je blizu in kar zmore, vsebina naloge pa je prilagojena njegovemu predznanju in sposobnostim. (Senekovič, 2007)

Starši menijo, da imajo otroci pri opravljanju domačih nalog največ težav z motivacijo. Ker se jim ne ljubi pisati naloge, se jim zdi brez veze … Vendar bi morali otroka 20180126_114858spodbujati, naj pokaže/dokaže, da neko snov obvlada. Domačo nalogo bi morali pregledati in pohvaliti, če je treba popraviti napake, pa otroka opozoriti in vztrajati, da jih popravi.

Otroka naj bi starši in učitelji skozi leta šolanja spodbujali s ciljem, da se bo kasneje spodbujal sam in bo zadovoljen, ko bo naredil domačo nalogo brez napak. Če bi ga uspeli naučiti, da bo po opravljenem delu občutil notranje zadovoljstvo, bi mu dali bogato popotnico za življenje. Neopravljanje domačih nalog se formalno ne kaznuje. Otroci, ki menijo, da znajo in da jim zato ni treba narediti domačih nalog, hodijo po nevarni meji, kjer so možni hitri zdrsi. To so po navadi otroci, ki so v resnici zelo inteligentni, a jim manjka vaje, zato jim tudi kronično manjka kakšna točka pri kontrolni nalogi.

Domače naloge in drugi razred

Zase lahko rečem, da učenci v mojem razredu nimajo veliko domačih nalog (max 30 minut). Imam nekaj izjemno hitrih in izredno motiviranih učencev za šolsko delo in za domačo nalogo. Ko zaslišijo poved (Za domačo nalogo bo…), skušajo vse čimhitreje 20180131_103425dokončati že pri pouku. Ko sem opazovala svoje učence pri opravljanju domačih nalog, sem opazila, da so precej redni in uspešni. Tisti učenci, ki večkrat pozabijo domačo nalogo ali jo po pripovedovanju sošolcev prepišejo v podaljšanem bivanju, so manj uspešni in njihovo znanje je šibko. Dobro se vidi povezava – pisanje domačih nalog – uspešen učenec. Neredno piše domačo nalogo pet učencev in to kljub zapisu v zvezek ali DZ, da manjka domača naloga. Ali starši popoldne sploh pregledajo zvezke in DZ?

Predlagam, da se učence za pisanje domačih nalog motivira tudi z drugimi dejavnostmi (vključevanje v projekte eTwinninga, izdelovanje različnih praktičnih izdelkov, uporaba interaktivne table, …).

Literatura

  1. Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2005
  2. Žerdin, T. (2008). Komu so namenjene domače naloge. Šolski razgledi, 20, str. 7-8.
  3. Senekovič, J. (2007). Domače naloge in poučevanje matematike. Matematika v šoli.13 (3-4), str. 186-195.