Tudi to je geografija – delo z nadarjenimi učenci

z medpredmetnim povezovanjem 

martina_prejac

Martina Prejac

Povzetek

V šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem.

Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike del (posebne delavnice, sobotne šole, tabori, bralni klubi, obiski raznih institucij, …).

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer smo sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Učenci, pa tudi sama, smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank. Prinesli smo jih v šolo in se odločili, da bomo v okviru delavnic to sestavili. Ko smo jih sestavili, smo jih zalepili s posebnimi lepili, naredili lesene okvirje (medpredmetno povezovanje s TIT in LUM) in jih obesili na steno geografske učilnice.

Učenci so pri delu zelo uživali in si v bodoče želijo še več takšnega dela.

Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice za nadarjene, ustvarjalne ideje

Abstract

Schools place special emphasis on working with gifted students.

Gifted students can be described as individuals who exhibit above average thinking skills or outstanding achievements in the field of knowledge in various subject areas, art or sport. School provides necessary learning conditions through applying various teaching and learning methods and styles and enables students to participate in additional lessons and other forms of individual or group work (workshops, school on Saturday, camps, book club, excursions, etc.).

This school year we organised a Geography workshop focusing on jigsaw puzzles exploring the theme of geography. Students and teachers brought jigsaw puzzles to school and assembled them. The puzzles were then glued to special frames constructed in Design and Technology class (cross curricular integration with Design and Technology and Art) and put on display in the Geography classroom.

Students were actively involved in this type of activity and highly motivated to participate in similar workshops in the future.

KEY WORDS: gifted students, workshops for gifted students, creative ideas

1. Uvod

Nadarjeni učenci predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Definicija poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki, kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke na področjih splošne intelektualne sposobnosti, sposobnosti vodenja ter kreativnega in produktivnega mišljenja.

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Vendar pa ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih.

Tudi na naši šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem. Pri delu z njimi upoštevamo koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ob koncu 3. razreda evidentiramo nadarjene učence, lahko pa tudi ob koncu vsakega naslednjega šolskega leta. Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba. Ko so učenci prepoznani kot nadarjeni, razrednik skupaj s svetovalno službo, učencem in starši pripravi individualizirane programe za posameznika. Koordinatorja za delo z nadarjenimi učenci sta svetovalna delavca.

Poleg pravočasnega odkrivanja nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi njihovo kontinuirano spremljanje.

Tudi sama pri predmetu, ki ga poučujem, poseben poudarek posvečam nadarjenim učencem. Namen mojega dela pri pouku je, da preučim položaj nadarjenih učencev pri predmetu geografije ter da definiram in analiziram kriterije nadarjenosti za učence pri tem predmetu. Poleg tega pa je zelo pomembno pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije.

2. Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli

Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli izhaja predvsem iz naslednjih temeljnih načel:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.

Delo poteka pri pouku in izven pouka. Izven pouka potekajo različne ustvarjalne delavnice, astronomski popoldnevi in večeri, sobotne šole, obiski različnih dogodkov in znamenitost v domačem kraju in drugod v Sloveniji, počitniške delavnice, obiski arhiva, bralni klubi, prostovoljstvo – učna pomoč mlajšim učencem, ogled različnih razstav v Ptuju in Mariboru in sodelovanje na likovnih natečajih,vikend delavnice v šoli s ciljem izvajati različne športne, naravoslovne in družboslovne dejavnosti, ustvarjalne delavnice za razvijanje medsebojnega sodelovanja učencev in razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih (izdelovanje izdelkov, geografska, zgodovinska, matematična, astronomska, likovna in glasbena delavnica), druženje nadarjenih učencev s sosednjimi osnovnimi šolami in priprava učencev za nastope na prireditvah v šoli in izven nje.

3. Geografska delavnica za nadarjene učence » kreativne in ustvarjalne ideje – sestavljanke«

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer so učenci sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Na delavnico se je prijavilo več kot dvajset učencev, dvajset se je delavnice potem tudi udeležilo.

Učenci in jaz smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank, ki so se potikale po različnih kotih sob, kleti in omar. Večkrat smo se o tem tudi pogovarjali. Tako smo dobili zamisel, da bi lahko te sestavljanke z geografsko tematiko sestavili v posebni delavnici za nadarjene (pa tudi za druge učence, ki si to želijo) in z njimi okrasili geografsko učilnico. Seveda nismo pozabili na medpredmetno povezovanje in smo takoj pomislili na naše mlade tehnike, ki bi nam pomagali pri izvedbi projekta .

Najprej smo se dogovorili, da sestavljanke prinesemo v šolo. Vse sestavljanke sem pregledala in s pomočjo učencev preštela vse dele, kajti če bi kateri del manjkal, sestavljanka ni več popolna. Sestavljanke so bile različno velike, vsebovale so od 250 do 2000 delov. Za to delavnico smo izbrali le sestavljanke z geografsko tematiko. Ostale smo shranili. Nato sem pregledala velikost sestavljank in predala mere učencem tehničnega krožka, da so za sestavljanje pripravili dovolj velike podloge iz stiropora in odpadnega kartona.

Pred samo izvedbo delavnice sem z izbranimi učenci pripravila geografsko učilnico. Razdelili smo se v več skupin. Na mize sem dala podloge iz stiropora oziroma kartona in za večino sestavljank pripravila obrobe.

imageimage[6]
Slika 1. Priprava sestavljank   Slika 2. Sestavljanje obrobe

Na vsaki mizi je ostala tudi fotografija sestavljanke za lažje delo. Nato so učenci začeli z delom. Delo po posameznih skupinah je potekalo zelo različno. Najprej so končali tisti, ki so sestavili sestavljanko z najmanj deli, in tisti, ki so imeli sestavljanko že deloma sestavljeno. Najpočasneje je potekalo delo učencev pri večjih sestavljankah, zato sem jim tudi sama veliko pomagala.

Ko so nekatere skupine že končale z delom, sem jim pripravila lepilo iz moke in vode ter mekol lepilo. Vzeli so velike čopiče ali pa gobice ter sestavljanke premazali z lepilom.

To smo po končanem delu naredili z vsemi sestavljankami. Vse sestavljanke smo razporedili po tleh učilnice in jih pustili, da so se posušile.

Naslednji dan smo se dobili ob sedmih zjutraj in preverili, če so sestavljanke suhe in vsi deli zalepljeni. Če se deli še niso držali skupaj, so učenci posamezne sestavljanke še enkrat premazali. Ostale so nalepili na velike kose šeleshamerja in višek papirja obrezali. Nato so jih pospravili v kabinet.

Ko so se posušile, smo jih odnesli v tehnično učilnico, kjer so učenci tehničnega krožka s pomočjo njihovega profesorja in hišnika pripravili lesene letvice za okvirje sestavljank. Pritrdili so okvirje in nato še na vsako sestavljanko dodali kaveljček za pritrditev na steno. Pri pritrditvi sestavljank na stene nam je pomagal naš hišnik.

imageimage
Slika 3. Sestavljanje            Slika 4. Končana sestavljanka

imageimage
Slika 5. Končana sestavljanka na steni      Slika 6. Sestavljanka na steni

image
Slika 7. Sestavljanke v geografski učilnici

Enako delavnico sem organizirala še na naši podružnici, kjer so prav tako nastali izredno lepi izdelki.

imageimage
Sliki 8 in 9. Sestavljanke na podružnici

Ko so ostali učenci videli obe geografski učilnici, so bili zelo navdušeni. Tudi oni so si zaželeli takšnega dela. Zato sem se odločila, da bom za vse učence 9. razredov sama izdelala manjše sestavljanke in jih bomo sestavljali pri pouku geografije kot utrjevanje znanja pokrajin Slovenije. Izbrala sem znamenitosti Slovenije oziroma posamezne naravnogeografske enote. Slike sem natisnila na večji format papirja, jih plastificirala in jih razrezala. Pri uri geografije so tako vsi učenci sestavljali sestavljanke, in sicer po težavnostih stopnjah (diferenciacija).

imageimage
Slika 10 in 11. Sestavljanje

imageimage
Slika 12. Končane sestavljanke         Slika 13. Zadovoljni učenci

Pri delavnicah in pri vseh urah je potekalo intenzivno medpredmetno povezovanje predvsem z likovno umetnostjo, tehniko in tehnologijo in matematiko ter tudi z ostalimi predmeti.

Učenci pa v šolo niso prinesli sestavljank samo z geografsko tematiko, pač pa tudi druge, predvsem živali in planete. Zato smo z učenci turističnega krožka v našem prostem času tudi te počasi sestavili in jih obesili v učilnici biologije in fizike.

imageimage
Sliki 14 in 15. Sestavljanki v biološki učilnici

Zaključek

Udeleženci delavnic so bili zelo zadovoljni, navdušeni in ponosni na svoje delo.V bodoče si želijo še več takšnih oblik dela. Pri takšnih dejavnostih se namreč učijo biti angažirani, odgovorni in zanesljivi.

Vsi izdelki krasijo stene v obeh geografskih učilnicah.

Seveda pa se moram zahvaliti še vsem sodelavcem, ki so mi pomagali pri izvedbi tega projekta. Brez njih mi ne bi uspelo. Tudi z njihovo pomočjo je bilo delo zelo naporno.

Literatura

  1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
  2. http://www.osmetlika.si/delo-z-nadarjenimi-ucenci/
  3. http://www.osbi.si/o-soli/svetovalna-sluzba/nadarjeni-ucenci
  4. Bezič, T. Etal. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Razredna olimpijada

simona_lozinsek

Simona Lozinšek

Abstract

Modern school is expecting from us, teachers, to have new ways of conciliation of knowledge. Cross-curricular integration means integration of teaching contents within school curriculum, that demands good goals definition from the teacher, but is also giving long-lasting knowledge to the students.

I used olympics – class olympics – as an underlying theme. We were learning about it in the form of interdisciplinary correlation between the school subjects of Slovene, Society, Engineering workshop and Sport.

At Slovene classes we were reading a story named Živalska olimpijada, at Society classes we were learning about the history of Olympic games and Olympic symbols, at Engineering workshop we were making medals and at Sport we have threwed a competition.

We achieved lasting knowledge, students learned a lot of beneficially knowledge in a relaxed, active way.

Key words: interdisciplinary correlation, project work, Olympics

Povzetek

Sodobna šola pričakuje od nas vedno nove načine posredovanja znanj. Medpredmetno povezovanje pa je povezovanje učnih vsebin znotraj predmetnika, ki od učitelja zahteva dobro opredelitev ciljev, učencu pa da trajnejše znanje.

Kot skupni imenovalec ali rdečo nit sem uporabila olimpijado – razredno olimpijado. Spoznavali smo jo v obliki medpredmetnih povezav slovenskega jezika, družbe, tehniške delavnice in športa. Pri slovenščini smo spoznali oz. se spomnili zgodbe Živalska olimpijada, pri družbi smo se učili o zgodovini olimpijskih iger in o olimpijskih simbolih, pri tehniki smo izdelali medalje in na koncu smo pri športu tekmovali.

S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.

Ključne besede: medpredmetne povezave, projektno delo, olimpijada

Uvod

Olimpijske igre so športni dogodek, organiziran v poletni in zimski različici. Na enem mestu so zbrani najboljši športniki vsega sveta, ki se potegujejo za najvišja športna odličja – olimpijske medalje. Organizirane so na vsake štiri oziroma na dve leti, ko se izmenjujejo poletne in zimske olimpijske igre. Prve igre moderne dobe so bile organizirane leta 1896 v Atenah in z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno od takrat naprej potekajo nemoteno.

V projekt so bili vključeni učenci 5. razreda, njihova razredničarka in jaz, športna pedagoginja.

Dogodek sva želeli obeležiti s čim večih vidikov, predmetov…zato sva ga medpredmetno povezali, kar je eden od temeljnih elementov učnih načrtov za 9-letno osnovno šolo tako za splošne kot tudi izbirne predmete iz kataloga družboslovno- humanističnih ter naravoslovno-tehničnih predmetov.

Jedro

Z učiteljico, razredničarko 5. razreda velikokrat sodelujeva v raznih projektih. Tokrat sva se na mojo željo odločili, da olimpijske igre približava učencem 5. razreda iz čim več zornih kotov. Tako smo pripravili Razredno olimpijado. Z učiteljico sva pripravili časovni in vsebinski načrt projekta. Olimpijado smo obdelali pri SLJ, DRU, LUM, TIT, ŠPO in MAT.

Načrt dela

slika1

Izvedba

SLJ – Najprej so učenci knjigo prebrali, nato so v skupinah po 3 iskali najprimernejše športe za posameznika.

clip_image002 clip_image004
Slika 1. Branje slikanice             Slika 2. Iskanje primernih športov

DRU – V začetku prve ure so si učenci pogledali Infodrom. Razredničarka jih je razdelila skupine po tri. V teh skupinah so si najprej izbrali (iz nabora) temo, ki bi jo obdelali, nato so začeli z raziskovanjem. V drugi uri so naredili predstavitve. Nekateri so naredili Power point, drugi plakate, dve skupini sta izdelali maketo na stiropor.

clip_image006 clip_image008
Slika 3. Ogled Infodroma                Slika 4. Iskanje teme

clip_image010 clip_image012
Slika 5. Predstavitev                Slika 6. Iskanje podatkov na spletu

clip_image014 clip_image016
Slika 7. Lokacije Letnih OI               Slika 8. Lokacije zimskih OI

Pri pouku LUM smo organizirali natečaj za izbor izgleda medalje. Učenci so s svinčnikom risali čelno stran. Nato smo izbrali najustreznejšo in jo prenesli na les. Pri pouku TIT so iz lesa najprej izrezali obliko, pobrusili, s pirografom izžgali vzorec in vstavili vrvice.

clip_image018 clip_image020
Slika 9. Razrez lesa za medalje           Slika 10. Brušenje

clip_image022 clip_image024
Slika 11. Žganje s spirografom              Slika 12. Medalje

ŠPO – Učenci so se pred uro prijavili na discipline: košarka, nogomet, odbojka, hokej, gimnastika, poskoki, plezanje in poligon. Po uvodnem ogrevanju smo v skladu s knjigo najprej zamešali discipline. No, nato smo tekmovanje izvedli v pravih disciplinah.

  • NOGOMET (z nogometno žogo čim večkart žonglirati – štetje)
  • ODBOJKA (čim več zaporednih zg. odbojev – štetje)
  • VODENJE 2 KOŠ. ŽOG (v razdalji 10 metrov – merjenje časa)
  • GIMNASTIKA (narediti 3 prvine čim lepše – subjektivna ocena sodnika)
  • PLEZANJE PO ŽRDI (čim prej splezati do vrha – merjenje časa)
  • 3 SONOŽNI POSKOKI (brez vmesnih korakov – merjenje)
  • MOTORIČNI POLIGON (na poljuben način premagati ovire – štetje)
  • SLALOM HOKEJ (čim hitreje »zvoziti« slalom tja in nazaj (štartna črta je tudi ciljna – merjenje časa)

clip_image026 clip_image028
Slika 13. Hokej                         Slika 14.  Odbojka

clip_image030 clip_image032
Slika 15. Vodenje košarkarskih žoge      Slika 16. Športno čestitanje

clip_image034 clip_image036
Slika 17. Spoznavanje protokola podelitve     Slika 18. Zadovoljni učenci…

MAT – Rezultate so učenci zbrali in objavili v razredu. Maketi letnih in zimskih OI pa smo razstavili v športnem kotičku šole.

Zaključek

Projekt je trajal dva tedna. Vključeni so bili vsi učenci. Ob koncu so vsi dobili medaljo za posamezno disciplino. S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.