Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic

na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča v Ljubljani

natasa_vrsic

Nataša Vršič

Uvod

Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship) nas je letos ponovno povabilo k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.

Letošnje geslo “Povezovanje skupnosti in kultur” opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic, ki so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji so pomemben člen med vsemi uporabniki šolske knjižnice – učenci, učitelji in posredno starši. Povezovanje se odraža s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in vseh ostalih dejavnosti, ki so potrebne za delovanje v sodobni družbi.

S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic spodbujamo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi šolske knjižnice, predvsem pa knjižnični delavci uporabnike opremljajo za samostojno življenje.

Šolska knjižnica, prostor za individualno rast

Šolski knjižničar je pedagoški delavec. Poleg internega strokovnega dela večino časa preživi z in za uporabnike šolske knjižnice. Manj kot je šolski knjižničar birokratski, več uspeha ima pri delu z mladimi bralci. Res je, da zaradi spoštovanja zakonodaje, ki knjižničarjem vedno znova nalaga dela in naloge, ki niso povezane z delom mladih bralcev, izgubljamo dragocene trenutke, ko bi spretne, predvsem pa manj spretne uporabnike lahko pridobili na svojo stran in jih vzgoji tudi v strastne oziroma vsaj zmerne bralce, ki znajo izbirati in izbrati dobro od slabega.

Učencem/bralcem je popolnoma vseeno, v katerem sistemu je voden katalog gradiva v knjižnici. Pomembno jim je, da so v knjižnici samostojni in v popolnosti izkoristijo prost pristop. Da postanejo samostojni uporabniki je brez predaha, vsako leto posebej, potrebno sistematično delati z njimi. Pristen in odkrit stik ter odnos z osebo, ki dela v knjižnici, je prvi pogoj za dobre odnose med subjekti in posledično tudi do knjižničnega gradiva. Potrebna je strpnost in prijaznost, vzporedno pa doslednost pri vseh oblikah dela s knjižnim in neknjižnim gradivom ali brez njega. Nikoli pa ne smemo zanemariti dejstva, da zgledi vlečejo. Osebi, ki jo imaš rad in jo spoštuješ, osebi, ki ti je večkrat v procesu izobraževanja pokazala, kako rokovati z gradivom iz knjižnice, boš težko razložil, da je npr. knjiga poškodovana zaradi tvoje lastne malomarnosti. Zato se uporabniki vedno po najboljših močeh trudijo, da do tega ne pride. Če se, je treba v miru ugotoviti okoliščine, doseči, da povzročitelj škode ugotovi napake in prevzame odgovornost. Na uporabnike močno vplivata tudi čistoča in urejenost knjižničnega prostora. V takem prostoru se takoj opazijo očitna odstopanja, zato lahko hitro ukrepamo.

Letošnje praznovanje

V intimi knjižničnega prostora in delno izven njega smo tudi letos oktober zaznamovali s praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic. Dejavnosti, ki se odvijajo ta čas, so za šolskega knjižničarja balzam za dušo. To je čas, ko se na najrazličnejših področjih poveže z uporabniki.

clip_image002 clip_image004clip_image006
Slika 1, 2, 3: Noč branja

clip_image008Vsako leto si ta dogodek zastavim drugače. Letos dejavnosti, razen noči branja, nismo strogo omejili na posamezno generacijo, pač pa so se otroci-učenci-bralci sami priključili k dejavnosti, ki jih je pritegnila. Oktober 2017 se je zaradi tedna otroka začel s kupnim sloganom obeh obeležitev: Povežimo skupnosti in kulture ter povabimo sonce v šolo.

Slika 4. Vsak sončni žarek je moj prijatelj

Od standardnih dejavnosti (izdelovanje kazalk, pisanje sestavkov na temo clip_image010šolska knjižnica, risanja naslovnic …) smo več časa namenili dejavnostim, ki znotraj mednarodnega meseca šolskih knjižnic kot posamezni mednarodni/evropski dnevi ali tedni vstopajo v naše življenje.

Slika 5. “Rastoča” tabla pred knjižnico

Teme, ki smo se jih dotaknili:

  • Evropski teden gozdov
  • Mednarodni dan nenasilja
  • Mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč
  • Mesec požarne varnosti (Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti!)
  • Praznični natečaj: Najlepše slovenske slikanice

clip_image012 clip_image014
Slika 6, 7: Razstava najlepših slovenskih slikanic

  • Praznik knjižne zbirke Čebelica

clip_image016Slika 8. Knjižna zbirka Čebelica nas navdihuje že 64 let

  • Stoletnica slikanice Frana Levstika Martin Krpan

clip_image018Slika 9. 100 let Martina Krpana

  • Svetovni dan bivalnega okolja
  • Svetovni dan boja proti revščini
  • Svetovni dan hrane
  • Svetovni dan pošte

clip_image020Slika 10. Izdelajmo in pošljimo razglednico

  • Svetovni dan učiteljev
  • Svetovni dan varčevanja
  • Svetovni dan živali

clip_image022Slika 11. Živali, moje prijateljice

  • Svetovni teden otroka

clip_image024Slika 12. Povabimo sonce v šolo

  • Svetovni teden vesolja

clip_image026Slika 13. Življenjski cikel zvezd

Zaključek

Že Einstein je dejal, da brez domišljije ni ustvarjalnih otrok in da sveta ni treba razumeti, temveč se moraš znajti v njem, zato smo ves čas stremeli za tem, da so bili radovedni, ustvarjalni, da so izražali veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja. Vsak je lahko izrazil svojo individualnost. Nastali so najrazličnejši likovni in pisni izdelki, še več pa je bilo pogovarjanja in gojenja veščine poslušati drug drugega in vsakemu dati priložnost, da pove svoje mnenje. Najbolj so se učenci razgovorili ob podoživljanju slikanice Neli Kodrič Požar in ob Neveseli izštevanki (Williama Blake), ki pravi takole:

Vsak hip Dneva in Noči
se kdo v Revščini Rodi.
Vsako Noč, vsak beli Dan
se Rodi kdo v svet prostran.
Eden Vstopi v svet Sladak.
Drugi Vstopi v svet Grenak.

clip_image028 clip_image030 clip_image032 clip_image034
Slika14, 15, 16, 17: Poustvarjanje “Tiho med stihi”

Jubilejno, 50. praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke

natasa_vrsic

Nataša Vršič, Osnovna šola Milana Šuštaršiča, Ljubljana

Numerološko število 50 pomeni pozitivno energijo dobrega sporazumevanja, pisanja, govora in nadvse dobrega stika z mediji. Je srečno število, zlasti če se človek drži svojih idej in prepričanj. In tako smo prepričani tudi promotorji branja kakovostnih knjig, ki že vse od leta 1967 dalje 2. aprila, na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, praznujemo mednarodni praznik, s katerim spodbujamo željo po branju mladinskih knjig.

1. Sekcija IBBY

clip_image001Vsako leto je ena od nacionalnih sekcij IBBY sponzor tega praznovanja. Ta pripravi plakat in poslanico ter ju razpošlje po vsem svetu. Nacionalna sekcija prevede poslanico v svoj jezik in gradivo promotorji branja oz. mentorji izpraševalci za bralno značko na različne načine uporabimo za promocijo mladinskih knjig in branja. Letos je gradivo pripravila Ruska sekcija. Poslanico je napisal ruski pisatelj in pesnik Sergej Mahotin, plakat pa je ustvaril njegov rojak, umetnik Mihail Fjodorov.

Plakat ob poslanici, 29. 3. 2017

2. Bralna značka

2. aprila na šoli zaključimo tudi projekt S knjigo v svet oziroma branje za bralno značko. clip_image002Bralna značka ima za sabo že 56 let. Je najstarejša in najbolj učinkovita oblika spodbujanja branja kvalitetnih mladinskih knjig.

Ostržek v logotipu, 29. 3. 2017

2. 1. Bralna značka skozi čas

Leopold Suhodolčan, pisatelj in ravnatelj osnovne šole v Prevaljah, ter profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik, sta leta 1960 bralno značko osnovala po češkem zgledu. Namenjena je bila učencem od 3. razreda takratne osemletke dalje, zajela pa je tudi celotno srednjo šolo. Po obsegu in zahtevnosti je bilo tekmovanje razdeljeno na štiri stopnje.

Bralci so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Iz pesniške zbirke, ki jo je bralec moral prebrati, pa se je moral na pamet naučiti tri pesmi po lastni izbiri.

Pogovor med mentorjem in bralcem je potekal v obliki nekakšnega izpita pred komisijo. Mentorji so upoštevali »pravilnik«, ki je svetoval, naj se pogovor opira na bralčeve zapiske in naj bo čim bolj sproščen in širok. Predpisoval je tudi, naj značko dobi le tisti bralec, ki pokaže zadostno poznavanje in razumevanje predpisanih del in piscev.

Gibanje še danes gradi na tradiciji bralnih značk in je eden od nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Od leta 2002 je bralna značka organizirana kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, njen program pa je še vedno del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije. Gibanje od vsega začetka vodijo strokovni delavci po šolah. Njihovo delo z mladimi je temelj tekmovanja za bralno značko.

Tekmovanje za bralno značko spodbuja prostovoljno branje v prostem času, ki je dopolnilo k pouku slovenščine in dejavnostim v knjižnici. Je neke vrste interesna dejavnost svobodnejša oblika dela in ravno zato bližje mladim bralcem, ki oblikujejo svoj odnos do knjige in branja. Skozi ta proces se dviga bralna pismenost posameznikov in posledično družbe v celoti.

Tekmovanje za bralno značko se najbolj množično odvija na osnovnih šolah v Sloveniji. V srednjih šolah pa ponekod deluje v obliki bralnih oziroma debatnih klubov. Zaživela je tudi po slovenskih vrtcih kot predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. V splošnih knjižnicah organizirajo tudi branje za bralno značko, ki je naslovljeno zgolj na odrasle.

Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru.

2. 2. Motivacija za branje

clip_image003Društvo Bralna značka Slovenije sodeluje s strokovnjaki s področja mladinske književnosti, s knjižnicami, s Pionirsko – Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo (Mestna knjižnica Ljubljana), revijo Otrok in knjiga, s Slovensko sekcijo IBBY, Bralnim društvom Slovenije, Društvom slovenskih pisateljev, Društvom slovenskih založnikov, z založbami in knjigarnami, množičnimi mediji, kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami.

Motivacijsko gradivo (mape, priznanja, priponke), 25. 3. 2017

S pomočjo sponzorjev postaja tekmovanje za bralno značko še privlačnejše. Bralna značka Slovenije si prizadeva, da prvošolcem ob vstopu v šolo podari kakovostno slovensko slikanico kot vabilo in vodilo pri premagovanju prvih samostojnih bralnih korakov. Uvodne besede v posebni izdaji so namenjene tudi opogumljanju staršev pri vključitvi njihovih otrok v svet pisane besede.

Mladi bralci, zlati bralci, tisti, ki berejo in osvojijo bralno značko vseh devet let osnovnega šolanja, pa so deležni posebne knjižne nagrade. Postanejo dobitniki leposlovnega dela, ki je dobilo nacionalno nagrado za najboljše mladinsko leposlovno delo – večernica. Knjiga je dobra popotnica za branje po zaključku osnovne šole.

Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji jih prilagajamo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev. Vsi pa sledimo ciljem, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in Zakonu o osnovni šoli. Ti so:

  • učence usposabljati za pravilno in lepo pisno in ustno izražanje v knjižnem jeziku;
  • v učencih razvijati estetska in etična čustva;
  • učence spodbujati, da bodo znali knjigo vrednotiti in jo uporabljati za svojo nadaljnjo rast;
  • učence seznaniti z najvažnejšimi deli ljudske in umetne književnosti;
  • v učencih razvijati sposobnost moralnega presojanja in kritičnega ocenjevanja odnosov med ljudmi;
  • učence uvaja v estetsko doživljanje umetnostnih stvaritev;
  • učence navaja na aktivno sodelovanje pri vzgojnem in izobraževalnem delu.

2. 3. Umetniki sezone

Poleg branja proze in poezije se bralci, ki sodelujejo pri bralni znački, vsako leto seznanijo z umetniki sezone. Letos so to avtorji, pri katerih se spominjamo »okroglih« obletnic rojstva ali smrti (Simon Gregorčič, Anton Ingolič, Janko Kersnik, Miha Mate, Josip Ribičič, Smiljan Rozman) in tisti, ki v letošnjem šolskem letu praznujejo 90. (akademska slikarka Ančka Gošnik Godec), 80. (pisateljica Polonca Kovač) ali 70. (pisatelj Milan Dekleva) rojstni dan .

Pesnik Simon Gregorčič (15. 10. 1844 – 24. 11. 1906): je najbolj poznan po domovinski pesmi Soči. Ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko Poezije, jo je ljudstvo sprejelo za svojo in je dobila laskavi naziv zlata knjiga poezije. Velikokrat je opeval goriško pokrajino, zato je dobil vzdevek goriški slavček. Veliko Gregorčičevih pesmi je zaradi blagoglasnosti ponarodelih: Njega ni, Izgubljeni cvet, Kako srčno sva se ljubila, Veseli pastir.

Pisatelja Antona Ingoliča (5. 1. 1907 – 11. 3. 1992): uvrščamo med večno brane pisatelje. Zaslužen je za širjenje bralne značke, saj skoraj ni šole, ki je ne bi obiskal, pri tem pa mladim odkrival ozadja svojih del. Pisal je za mlade in manj mlade bralce. Najbolj poznana dela za mlajše bralce so Udarna brigada, Deček z dvema imenoma, Tajno društvo PGC, Potopljena galeja. Pisal je tudi za odraščajočo mladino – Mladost na stopnicah, še posebej pa je bralce navdušila Gimnazijka, ki je do danes ohranila svežino in zanjo prejel priznanje zlata knjiga.

Pisatelj Janko Kersnik (4. 9. 1852 – 28. 7. 1897) je bil odličen poznavalec kmečkega življenja, hkrati pa je v slovensko književnost uvedel malomeščansko življenje. Med deli iz kmečkega življenja so najbolj poznane Kmetske slike, med njimi še posebej Mačkova očeta in Kmetska smrt, medtem ko je iz malomeščanskega življenja najbolj poznano delo Jara gospoda po katerem so posneli tudi film. Današnjim mladim bralcem so dela zaradi časovne distance manj razumljiva.

Pisatelj Miha Mate (6. 8. 1942 – 19. 10. 2006): se je najprej predstavil z avtobiografsko prozo Leskova mladost. Kasneje je poleg realističnega dela nadaljeval s pisanjem, ki ga je obogatil s pravljicami: Babica v supergah, Pobegle kolebnice, Bosopeta druščina, Kurja vojska, Škrlatna vrtnica, Papagaj Bine in druge.

Pisatelj Josip Ribičič (3. 11. 1886 – 7. 6. 1969) je med mladimi najbolj poznan po Miškolinu. Bil je ustanovitelj založbe Mladinska knjiga in sourednik revije Ciciban. Mlade še danes poleg Miškolina navdušujejo zgodbe Čurimurčki, Črni muc vasuje in Nana, mala opica.

Pisatelj Smiljan Rozman (28. 1. 1927 – 15. 3. 2007) je velik del svojega ustvarjanja namenil otrokom in mladostnikom. V njegovih delih zaznamo tisto, kar imajo mladi bralci zelo radi – humor in pustolovske elemente. Mladi bralci najraje posegajo po delih: Lov za ukradenimi milijoni, Teden ima sedem dni, Čudežni pisalni strojček, Martin fantalin, Ta glavna Urša.

clip_image004 clip_image005
Ančka Gošnik Godec in ilustracija iz knjige Polonce Kovač Zelišča male čarovnice, 28. 3. 2017

Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec (5. 6. 1927) pričakuje svoj visoki jubilej, 90. rojstni dan, še vedno v ilustriranju. Pri delu ima rada mir, uživa ob glasbi. Ker so v slikarstvu še posebej pomembne barve, je važno, da jo v pravem trenutku prevzame prava barva. Mladi oz. najmlajši bralci uživajo ob ilustracijah v slikanicah z njenim podpisom. Najpogosteje posegajo po knjigah Ele Peroci: Muca copatarica, Kje so stezice, Za lahko noč; ljudski: O treh grahih, Zlata ptica; Vide Brest: Ptice in grm; Kristine Brenkove: Babica pripoveduje, Prigode koze Kunigunde; Branke Jurca: Snežaki v vrtcu; Toneta Pavčka: Marko na belem konju jaše, Radobesednice.

Pisateljica Polonca Kovač (19. 2. 1937) še vedno najbolj navdušuje z Zverinicami z Večne poti in Težavami in sporočili psička Pafija. Nepogrešljivo čtivo pa so tudi: Andrejev ni nikoli preveč, Deževen dan je krasen dan, Urške so brez napake, Zelišča male čarovnice, Kaja in njena družina.

Milana Deklevo (17.10. 1946) mladi bralci poznajo predvsem kot pesnika s pesmimi v zbirki Pesmi za lačne sanjavce, navdušujejo pa jih tudi prozna besedila A so kremšnite nevarne?, Totalka odštekan dan, Naprej v preteklost. Milan Dekleva v svojem opusu ponuja tudi izredno dobrodošlo dramsko besedilo Magnetni deček.

2. 4. Zlata hruška

Da bralci lažje izbirajo med knjižno produkcijo, jim že nekaj let knjige označujemo z znakom zlata hruška. Zlata hruška je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Uredniški odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig znak dodeli knjigam, ki izstopajo po vsebini in izvedbi. Med odličnimi izdajami izberejo najboljše tri knjige v treh različnih kategorijah ter jim podelijo tri priznanja: za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo ter za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo, v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY. Podelitev Zlatih hrušk je priložnost, da se v javnosti uveljavi promocija kakovostnih knjig, da javnost izve, da je mladinska književnost del umetnosti in kulture naroda in da ima mladinsko leposlovje tudi socialno, psihološko, clip_image006etično in kulturološko poslanstvo. Rezultati vrednotenj so namenjeni založnikom in izdajateljem, mentorjem pa ob vsakoletnem naraščajočem številu izdanih naslovov ponuja večjo obvladljivost izbora ustreznih knjig.

Znak zlata hruška, 29. 3. 2017

2. 5. Mega kviz

Bralci za bralno značko pa ne posegajo zgolj po leposlovnih delih. Spodbujamo jih k branju in listanju po knjigah s stvarnimi besedili. Vsako leto jim priložnost za tako branje ponuja Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Vodi ga Mestna knjižnica clip_image007Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije in v letošnjem letu s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Glavna cilja kviza sta spoznavanje naravne in kulturne dediščine ter spodbujanje k razvijanju in obvladovanju sodobnih pismenosti. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.

Vabilo – plakat, spodbuda za reševanje MEGA kviza, 22. 11. 2016

Vsak cikel kviza vsebuje pet sklopov. Posamezni sklop obsega spletni ali tiskani vprašalnik, clip_image008obsežnejše gradivo o predstavljeni temi (»Vse o …«) in vrsto spodbud za nadaljnje raziskovanje (Radovednež) in potepanje (Potepuh). Bogato je opremljen s slikovnim in videogradivom ter vrsto e-povezav. Letošnji cikel s petimi sklopi nosi skupni naslov Naše malo veliko morje, posvečen pa je naši naravni dediščini, slovenskemu morju.

  Megakviz, 18. 3. 2017

2. 6. Statistični podatki

Ob mednarodnem dnevu mladinskih knjig za otroke se zaključi tudi sezonsko tekmovanje za bralno značko. Iz leta v leto beležimo prirast tistih, ki se gibanju pridružijo in priznanje za branje tudi osvojijo. Zadovoljni smo, kadar je takih bralcev nad 75%. Nižji odstotek je svojevrstni alarm, ki mentorice spodbudi k temu, da razmišljamo o novih pristopih in drugačni motivaciji.

clip_image009 clip_image010
Osvojili smo bralno značko

slika1

slika2

clip_image012clip_image014

2. 7. Motivacijska projekta na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča

Za tiste bralce, ki potrebujejo dodatno spodbudo, oclip_image015rganiziramo noč branja, v 6. in 7. razredu pa domov odnesejo »bralni nahrbtnik«. Ti dve obliki spodbujanja sta namenjeni učencem od 6. razreda dalje, saj prav v tem starostnem obdobju opažamo upadanje bralcev.

Vabilo na noč branja 2016

Noč branja – vključeni so učenci 7.– 9. razreda. Pogoj za udeležbclip_image016o je opravljena bralna značka v preteklem šolskem letu in v tekočem šolskem letu prebrano eno prozno delo in naučena pesem. Z učenci dclip_image017oločimo temo, dodamo film in za vmesni čas pred večerjo pripravimo še likovno delavnico.

Beremo o čarovniških podvigih

Noč branja 2015, fantje so zatopljeni v kriminalne zgodbe

clip_image018Bralni nahrbtnik je namenjen učencem 6. in 7. razreda. Domov ga odnesejo na začetku tedna. V njem so leposlovna in poljudna dela, periodični tisk in posamezni članki. Gradivo je namenjeno vsem članom družine. Izmenjava poteka v knjižnici. Učenci samostojno skrbijo za predajo, ponujeno gradivo pa berejo po lastnem interesu. V nahrbtniku je tudi zvezek, kamor učenci zapisujejo svoje vtise. V razredu se o projektu pogovarjajo pri urah slovenščine.

Znak »bralni nahrbtnik«

3. Zaključek

Vsi strokovni delavci, še posebej pa mentorice, se bomo še naprej trudili, da bomo mlade z raznovrstnimi metodami spodbujali k branju kakovostnih knjig. S tem bomo podpirali splošne cilje življenja in dela šole, predvsem pa podpirali cilje pouka književnosti pri slovenščini.

Viri:

  1. Ministrstvo za šolstvo in sport, 15. 3. 2014
  2. Pravno-informacisjki sistem, 1. 4. 1996
  3. Fotografije: osebni arhiv Nataše Vršič