Pustni projekti Osnovne šole Markovci

Šola in pust

natasa_lacen

Nataša Lačen

Ob svoji osnovni izobraževalni nalogi šola tudi vzgaja, krepi človekovo osebnost in spodbuja ustvarjalnost. Spodbuja razvoj pozitivnih osebnostnih lastnosti, izvirne ustvarjalne ideje, fleksibilnost in pripravljenost za timsko delo, sprejemanje drugačnosti in drugačnega mišljenja, vse to pa pripomore pri šolskem delu in v življenju nasploh in učencem omogoča celosten razvoj.

En od načinov za doseganje širine učencev je tudi projektno učno delo, s katerim učenci dodatno razvijajo sposobnosti in znanja. Z učenci naše šole vsako leto znova izvedemo projekt Pust, s katerim se pustno soboto uspešno predstavimo bližnji in daljni okolici. Vsako leto znova pustni motiv predstavlja nov izziv, ob katerem se pokažejo ustvarjalne ideje učencev predvsem pa skupinski duh in pripadnost tradiciji in kraju.

Uvod

Osnovno šolo Markovci obiskuje 307 učencev, ki prihajajo iz devetih okoliških vasi. Učenci in delavci šole smo že vsa leta del tradicionalnega Fašenka v Markovcih, saj se zavedamo, da so pust in z njim povezane norčije del našega kraja že od nekdaj in samo z vzgajanjem mlajših generacij bo tako tudi ostalo. Tradicionalne etnografske maske, ki se prenašajo iz generacije na generacijo, bodo samo tako ostale del kraja in ljudi, ki tukaj živijo.

V času pusta je delo v šoli pustno obarvano. Pustna sobota je za vse nas zelo pomemben delovni dan, saj s sodelovanjem dokazujemo pripadnost kraju, v katerem živimo, in tradiciji, za katero skupaj s starši skrbimo.

V pustni povorki šolniki sodelujemo že vse od njenih začetkov, pred tem pa smo se udeleževali pustne povorke v Ptuju.

Prva leta je vsak razred predstavljal svojo temo – bili smo vse od 1pravljičnih junakov, do turistov v Afriki, duhcev, dojenčkov, mačk, zdravnikov in seveda obveznih tradicionalnih likov picekov in vil. Ideje za posamezne maske so nastajale v razredih med učenci, ki so jih potem pod vodstvom učitelja pri likovnem pouku, razrednih urah ali na pustnih delavnicah tudi izvedli. Predstavitev na pustni povorki je bila pisana in zelo raznolika, vendar zaradi številnih tem ni dosegala tako velikega učinka kot danes, ko smo se tematsko poenotili in se z enotno temo predstavi tudi do 200 učencev.2

Strašila      

Ker želimo biti vsako leto atraktivni in s svojo masko pokazati širši okolici, da nam ni vseeno, o tematiki odločamo že mesece prej. Naša izbira je odvisna od trenutnih zanimivosti, ki se dogajajo v bližnji ali daljni okolici. Ko po temeljitem razmisleku končno sprejmemo odločitev, pa se pravo delo šele začne.

Utrinek s pustnega plesa v šolski telovadnici

34
Levčki in žirafe                                               Snežaki

Maske izdelajo učenci s pomočjo učiteljev in staršev na pustnih delavnicah, pri likovnem pouku in pri likovnem krožku. Ker smo izobraževalna ustanova, učence tudi ekološko ozaveščamo. Največ uporabljamo odpadnega papirja, kartona in odpadne plastične embalaže. Velikokrat nam z različnimi materiali in znanjem priskočijo na pomoč tudi starši in okoliški obrtniki. Dela je veliko, vendar so tudi pričakovanja velika in ves trud je poplačan ob sami predstavitvi na povorki, ko slišimo pohvalne in spodbudne besede.

56
Ustvarjalna delavnica: Maske                 Pustna delavnica: Korant

VITAMINČKI

7Prva skupna maska je bila VITAMINČKI, kjer so posamezni razredi zastopali določeno vrsto sadja: limone, hruške, pomaranče, slive, grozdje,…. Veliko smo se pogovarjali o vrstah sadja in zelenjave in o pomenu vitaminov za naše dobro počutje in zdravje.

Slika 7. Vitaminčki: Pomaranče iz 3. razreda

8Vse od Zabovc pa do občine so otroci našemljeni v sadeže poplesavali po cesti in prepevali: Vitaminčki smo, veselo skačemo, lahkih nog, naokrog! Vitaminčki smo, zdravje nosimo, da bolezni več ne bo!…

Učenici 5. a – Grozdje

Imenitno smo se zabavali, pa še nekaj smo se naučili!

NOVA TELOVADNICA

Polni pričakovanj smo na pustni povorki leta 2006 9predstavili našo NOVO TELOVADNICO, ki smo jo nestrpno pričakovali in na katero smo bili sila ponosni. Skupine posameznih razredov so predstavljale električarje, zidarje, pleskarje, žoge, športne copate in športnike – vse kar potrebujemo za moderno telovadnico in športno življenje v njej. Tudi tokrat smo peli: Telovadnico že zidamo, zidamo…

Telovadnico že zidamo, zidamo, …

SLOVENSKI EVRO KOVANCI

Ko smo leta 2007 prevzeli skupno evropsko valuto evre, smo bili SLOVENSKI EVRO KOVANCI – vse od centov pa do dveh evrov, z evropsko zastavico in zlatim klobučkom. 11Porabili smo veliko kartona in bleščečih barv, prav vsi učenci pa so vedeli, da je na kovancu za en evro Primož Trubar, na tistem za dva evra pa France Prešeren. Učitelji in delavci šole smo evro kovance ponosno spremljali kot bankirji s poslovnimi kovčki polnimi nove valute.

5. razred: Kovanci za dva evra

MARKOVSKO JEZERO

Občina Markovci leži ob največjem umetnem jezeru v Sloveniji, zato smo se naslednje leto lotili obširnega projekta MARKOVSKO JEZERO, s katerim smo poskušali obiskovalcem pokazati, kaj vse bi se lahko dogajalo na Markovškem jezeru. S to temo smo želeli ljudem sporočiti, da bi morali jezero in prostor okrog njega izkoristiti tako, kot to delajo drugod po svetu.

Na jezeru, ki je dovolj veliko, imamo prostor vsi: labodi, za svojo mirno plovbo, del jezerske obale in staro strugo Drave bi lahko namenili ribičem, da bi namakali svoje trnke, drugi del obale bi lahko spremenili v kopališče, kjer bi imeli prostor kopalci in nam ne bi bilo potrebno hoditi na morje, saj bi imeli morje kar doma! Ker pa je gladina jezera dovolj velika, bi lahko naredili tudi čolnarno z majhnimi čolnički (seveda na vesla), ki bi prevažali radovedne turiste in zaljubljene parčke – kot v Benetkah! Tako bi jezero, ki je za zdaj neizkoriščeno, ZAŽIVELO!

Priprave na pustovanje so se v šoli začele že kakšen mesec prej. Ure likovnega pouka in razrednih ur so bile namenjene izdelovanju pustnih kostumov, transparentov in učenju pesmice: Mi tudi imamo morje,… ki nas je spremljala med povorko. Melodijo smo si sposodili od Čukov, besedilo pa smo spesnili kar sami.

MARKOVSKO JEZERO 12

»Mi tudi imamo morje, na Dravi kar doma, ponuja nam prav vse, za vse prostora je.

Jezero je kot morje, pred nosom nam leži, kopalci, čolni, ribe, ptice – uživajmo ga vsi!«

 

Učenci prvih in drugih razredov so skupaj s starši in učitelji na likovnih delavnicah izdelovali labodja krila, šivali kapice, izdelovali kljune in barvali vrteks – vodo. Predstavljali so namreč labode na jezeru. Majhni beli labodi so bili v modrini jezerske vode prav veseli gospodinj (mamic in učiteljic), ki so jih med povorko hranile. Prav nič jih niso motili čolnarji (markovška mornarica), saj je veslanje ekološko sprejemljivo. Tudi mornarji so si 13svoje čolne, majice, kapice in vesla izdelali sami. Ribiči so doma pobrali ribiške pribore in izdelali ribe velikanke, kopalci pa so na sebe navlekli komplet poletne garderobe (zvečer je morda kakšna mama pogrešala kopalni plašč!).

Markovska mornarica

ZVONČKI

Naslednje leto je cesto od Zabovc do Markovc preplavilo več kot 140 ZVONČKOV. Na pragu je bila pomlad, bil je prekrasen sončen dan in znanilci p16omladi smo pokukali na plan. Pred tem smo na pustnih delavnicah – tehniškem dnevu – iz laminatne podloge in odrezane plastenke naredili kape – zvončke, zelene PVC vreče pa so predstavljale liste in steblo. Ker je bilo veliko barvanja in rezanja so učencem prve triade pomagali tudi starši. Skupaj smo ustvarjali, se družili in kar sproti odkrivali izboljšave in boljše ideje. Pravo timsko delo, kjer so skupaj ustvarjale cele družine.

Zvončki

14

Zvončki (zajednička)

VALENTINOVI SRČKI

Kot naročeno je bila naslednja povorka ravno na valentinovo. Kaj drugega bi lahko bili, če ne VALENTINOVI SRČKI? Dnevi pred pustom so bili obarvani v rdeče – naše roke, tla, ponekod so v šoli tudi stene izdajale, katera barva je glavna 17ob dnevu zaljubljencev! V šoli smo zbirali karton, iz katerega smo potem izrezali srca in jih pobarvali. Imeli smo se lepo, ko smo hodili za velikim srcem z napisom: Ko zima ohladi srce, Valentin v njem znova plamen prižge!

Valentinovi srčki

SVETI MARKO NIŽE PTUJA

Pust je čas, ko lahko obujamo legende. S predstavitvijo Sveti Marko niže Ptuja marca 2011, smo širši okolici povedali, kdo je bil sveti Marko, po katerem je naša občina tudi dobila ime. Predstavili smo KMETE, SLIKARJE NA STEKLO, KOŠARJE, ZIDARJE in PISARJE, saj je sveti Marko njihov zavetnik.

Učenci so v okviru tehniškega dne pripravili skice, šablone in načrte za izvedbo posamezne pustne maske in nato po razredih masko tudi izdelali. Leva, predstavitvene panoje in opremo vozila je izdelala skupina učencev pri likovnem krožku.

Učenci so se s projektnim učnim delom podrobneje seznanili z legendo svojega kraja, 18razvijali so svoje ideje in ročne spretnosti, krepili svojo samozavest in samostojnost in v sproščenem vzdušju kritično razmišljali.

Lev, spremljevalec svetega Marka, pa še danes krasi in čuva šolsko jedilnico.

Sveti Marko s svojim levom pozdravlja obiskovalce “20. Fašenka”

Na tradicionalnem pustnem sprevodu smo obiskovalce poučili, za koga vse je pomemben sv. Marko, hkrati pa smo s ponosom korantom pomagali preganjati zimo.

1920

ČAROVNIK IZ OZA

Fašenk leta 2012 je bil pisan in barvit, saj smo se predstavili s skupinsko masko ČAROVNIK IZ OZA. Posamezni razredi so predstavljali določeno deželo, ki so jo obiskali Doroty, Lev, Pločevinko in Strašilo: Na poti v gozd, Dežela mezinčkov, Pri čarovnici, Mesto Oz in Pri čarovniku. Projekt je bil razdeljen na božični in pustni del, za22to smo začeli z aktivnostmi že novembra. Že 21decembra smo v okviru projekta pripravili božično novoletno prireditev z naslovom Čarovnik iz Oza, nato pa smo do pusta celotno predstavitev še dopolnili in nadgradili.

Utrinki s pustne povorke

 

Dežela mezinčkov

V sončnem sobotnem dopoldnevu smo ponosno korakali za pisano mavrico, glasno prepevali in se mastili s slastnimi krofi, ki jih gospodinje postrežejo na mizah pred svojimi domovi.

24Utrinek iz božićno-novoletne prireditve: Doroty pri Carovnici

25
Utrinek iz božično-novoletne prireditve: Doroty v deželi Mezinčkov

Ena od skupin je po izbrani melodiji priredila besedilo pesmi, ki smo jo peli med povorko, izdelali smo kostume glavnih likov, ki so nastopali na čelu skupine, vsaka skupina pa je bila opremljena tudi z napovednim transparentom. Obiskovalcem pustne povorke smo delili certifikate za srčnost in pogum in lističe z glavno sporočilno mislijo: PAMET, POGUM IN DOBRO SRCE V ŽIVLJENJU POMEMBNI SO LE.

Šolski novinarji so spremljali predpustne aktivnosti v šoli in na tradicionalnem pustnem sprevodu skozi vasi občine Markovci in vse pridno beležili in fotografirali.

pesma

SNEŽINKE

Naslednje leto je bila zima dolga in mrzla in zavlekla se je že krepko v pomlad. Po dveh pisanih in živahnih pustih smo se tokrat preobrazili v nežne bele snežinke, ki smo jih izdelali s pomočjo staršev na pustnih delavnicah. V mrzlem sobotnem popoldnevu smo poplesavali in prepevali:

26Bele snežinke zvezdice bele,
padamo, padamo tiho z neba.
Bele snežinke nosimo sanje,
sanje in misel na zlato pomlad.

Kljub hladu smo se veselili skorajšnje pomladi.

Snežinke

275. razred: Bele snežinke

VESOLJCI

28Leta 2013 smo se podali v vesolje. Med pustno razpoloženimi obiskovalci je pristala vesoljska odprava 150 učencev OŠ Markovci z raketo na čelu. Med njimi so krožile zvezde in bitja s tujih planetov. Veliko truda smo vložili v izdelavo kaširanih naglavnih čelad »skafandrov«,  jeklenke s kisikom pa so bile iz odpadnih plastenk.

DARILA

29Zadnji pust je bil ravno včasu pomladnih praznikov – 8. marca in ob valentinovem. Ker se takrat obdarujemo, smo se našemili v darila. Vsak izmed učencev si je priskrbel veliko kartonasto škatlo, ki jo je po svoji zamisli in s pomočjo domišljije spremenil v domiselno darilo. Pisane parade daril se bi razveselil celo Božiček!

 

PUSTNA ZABAVA

Šolski pust pa ni omejen le na pustno povorko. Ob pustnih torkih 30imamo v šolski telovadnici PLES, kjer se pretvarjamo, da smo to, kar v resnici nismo. Na koncu najlepše maske tudi nagradimo, veseli »maškori« pa popoldne nadaljujejo pohajkovanje od hiše do hiše, kjer pobirajo darove »za debelo repo«.

Utrinek s pustne zabave v šolski telovadnici:
Zajčica in najbolj izvirna maska hobotnica

31Leta 2011 nas je na šolski pustni zabavi obiskal tudi karnevalski princ

PICEKI IN VILE

V sami pustni povorki pa se vedno predstavijo tudi tradicionalni pustni liki Markovc: vile, piceki in seveda korant. Ko so učenci v 4. razredu, ne sodelujejo v skupinski maski, ampak popravijo in dopolnijo tradicionalna oblačila: piceki na koničaste klobuke prilepijo manjkajoče trakove in popravijo »picekovo palico s kurjo glavo«, dekleta pa pošijejo bela 33oblačila in popravijo zlate krone. V sami pustni povorki ju spremljata gospodar in gospodinja – učitelja. Učenke preoblečene v vile plešejo in pojejo domačinom, za njimi pa piceki kljuvajo po dvoriščih in gospodinji želijo dobro n34esnost pernatih živali. Oboji so nekoč v dar dobivali jajca, danes pa predvsem denar in sladkarije.

Na ta način šolniki poskrbimo, da je vsak učenec vsaj enkrat maskiran tudi v tradicionalno masko.

Vsi, otroci, učitelji in starši, smo z vsakim FAŠENKOM bogatejši za izkušnjo več, zraven pa se še imenitno zabavamo! Veseli smo, da lahko prispevamo svoj delež k ohranjanju tako bogate in pisane kulturne dediščine in z njo povezanih običajev.

 

Kreativno ustvarjanje v podaljšanem bivanju

Projekt Jež

natasa_lacen

Nataša Lačen

Opazovanje narave in njenih sprememb omogoča učencem neskončne možnosti raziskovanja, s katerimi potešijo svojo vedoželjnost in radovednost. Ob opazovanju in postavljanju vprašanj bolje razumejo dogajanja v naravi in povezanost ter hkrati odvisnost živih bitij od narave. Na tak način zagotavljamo otroku optimalen razvoj in spodbujamo razvijanje celovite osebnosti. Prav zato je pomembno, da učitelji spodbujamo ustvarjalnost in kreativnost. Projektno učno delo pa je prav to: pridobivanje, uporaba, poglabljanje in imageutrjevanje teoretičnih in praktičnih znanj.

Posebno vrednost ima tudi zaradi samega načina dela, saj so učenci idejni vodje, učitelj pa le koordinator in usmerjevalec procesa, ki upošteva ideje in rešitve učencev.

Del stenske slike Jesen

Projektno učno delo

Pri projektnem učnem delu učenci pridobivajo številna znanja in izkušnje, razvijajo svoje sposobnosti, sam način dela pa spodbuja uspešen socialno-čustveni razvoj otrok.

Delo temelji na izkustvenem učenju, kjer učenci samostojno delajo in sooblikujejo delovni proces ob posrednem učiteljevem vodenju in spodbudi. Pomembno je tudi samo sodelovanje med učenci, saj s sodelovanjem izmenjavajo znanja in izkušnje in se tako veliko naučijo drug od drugega.

Pri projektnem pouku učenci iščejo ideje, dajejo pobudo za delo, predlagajo in načrtujejo potek izvedbe projekta pa tudi morebitne spremembe. Po končanem delu skupaj z učiteljem vrednotijo sam proces dela in rezultate svojega dela.

Učitelj v samem procesu spodbuja učence pri samostojnem delu in kreativnem izražanju, jih motivira, po potrebi pomaga pri izvedbi z nasveti in usmerjanjem, ves čas učence seznanja z metodami samoocenjevanja in samokritike in na koncu z učenci vrednoti rezultate dela.

Če želimo, da bo projektna naloga uspešno izvedena in da bo dosegla svoj namen, moramo poskrbeti, da bo tema projekta zanimiva učencem, cilji projekta pa morajo v učencih zbuditi interes in željo za uresničitev le teh. Poskrbeti moramo za čim bolj raznolike dejavnosti, med samo izvedbo pa naj bo delo čim bolj razgibano, pestro, dogaja se naj na različnih mestih, v sam projekt pa poskušajmo vključiti tudi ljudi izven šole ( starše, sorodnike,… )

Vodilo pri izbiri teme projekta so vprašanja in odgovori učencev, saj nam ta povedo, kaj otroke posebej zanima in za kaj kažejo zanimanje.

Idejna zasnova

Konec oktobra smo se v 1. razredu podaljšanega bivanja v OŠ Markovci (30 učencev iz dveh prvih razredov) veliko pogovarjali o jeseni in spremembah v naravi.

Projekt Jež smo pričeli z branjem pravljic na temo jeseni ( Želod za malico, Srečni ježek, … ) in s pogovori o pripravah živali na zimo. Naučili smo se tudi pesmico Ježek teka teka … , ki je niso poznali vsi učenci. O vsebini pesmice smo se pogovorili in ob tem ugotovili, da v naravi vse ni ravno tako kot v pesmici. Predvsem smo se veliko pogovarjali o ježu, kjer sem jim povedala, da je ježeva prehrana veliko bolj pestra kot v pesmici in da je zelo koristna žival.

Zanimanje za ježa je bilo tako veliko, da smo se odločili posvetiti le njemu. S pomočjo spleta smo se o njem podrobno poučili in si ogledali veliko slikovnega materiala. Učenci so tudi opisovali svoje izkušnje z ježem, saj ga v našem okolju lahko kar pogosto srečamo. Eden izmed učencev je ježa celo prinesel v šolo.

Ko smo se bolje poučili o ježu, smo se odločili ježke tudi narediti.

Da pa naši ježki ne bi bili kar tako, sem jim prebrala še zgodbico M. Ezra Mali ježek, kjer se mali ježek na prvem sprehodu izgubi in pri tem doživi številne nevšečnosti: pade med cvetove osata, svoje bratce zamenja z ježicami pravega kostanja, pade v kup listja, …

Zanimalo nas je, kakšen je jež obložen s pisanim jesenskim listjem, … s skladovnico storžev ali kostanjev na svojem hrbtu, … če se povalja v kupu ličkanja ali slame na polju, … če se skrije v živi meji.

Sklenili smo, da bomo takšne » namaskirane » ježke tudi naredili.

Izvedba

V okolici šole smo vsak dan iskali dokaze odhajajočih toplih dni in umirjanja narave. Nabirali smo odpadle plodove, pisano jesensko listje, borove iglice, majhne storžke, kostanje, od doma pa so prinesli še različna semena in slamo.
Kako narediti ježa? Idej je bilo veliko in vsak je najprej narisal načrt svojega ježa, sama pa sem jim med tem izdelala kartonasto podlogo v obliki ježa in jo tudi izrezala, saj imajo 6-letniki velike težave z rezanjem navadnega papirja, kaj šele kartona. Nekateri so še precej nespretni, otroške škarje pa niso primerne za karton.

Pripravili smo delovni prostor in material razporedili po skupinah, kjer so ustvarjali učenci s podobnimi idejami. Učenci, ki ustvarjanja nimajo najraje in radi hitro končajo svoje delo, so izbrali večje kostanje in storže. Tisti vztrajnejši pa so ob delu prav uživali in so zelo imagenatančno zlagali in lepili borove iglice, slamo ali ličkanje. Na koncu so ježem narisali še oči in nožice. Med samim delom so se porajale nove ideje, saj so nekateri ježki na koncu imeli smrčke iz kostanja, drugi pa so jim dodali tudi brčice iz borovih iglic.

Borko – jež iz borovih iglic.

Veliko je bilo timskega dela, medsebojnih nasvetov in pomoči. Ob težavah so staknili glave in si pomagali ali pa so poiskali pomoč pri učiteljici.

Ježe smo izdelovali kar nekaj dni, saj je delo v podaljšanem bivanju specifično: nekateri učenci odhajajo domov zelo hitro, zato njihovo delo čaka ali pa ga končajo drugi učenci, česar pa večina nima rada. Vsak namreč na koncu rad pokaže in se pohvali s svojim izdelkom, ki ga je tudi sam izdelal.

imageKer so bili jesenski dnevi topli, smo našo ustvarjalno delavnico nekajkrat prenesli tudi na prosto. Ni lepšega, kot ustvarjanje ob božanju toplih jesenskih sončnih žarkov.

Pod spretnimi prstki v delavnici na prostem nastaja Kostanjko

Med samim ustvarjanjem smo se še vedno pogovarjali o ježih, naučili pa smo se tudi besedilo in melodijo pesmi Jaz sem jež.

V 14 dnevih smo izdelali več kot 35 ježkov, ki smo jih tudi poimenovali: tisti iz borovih iglic so bili Borkoti, drugi iz ličkanja Ličkoti, pa Slamkoti, Listkoti, Kostanjkoti, …

imageimage
Kostanjko                                                     Storžko

imageimage
Ličko                                                         Listko
imageRdečko in Slamko kot viseča dekoracija predprostora učilnice OPB

Evalvacija

Po zaključku dela smo se z učenci pogovorili o samem delu in izdelkih, ki smo jih naredili. Vsi smo bili zadovoljni in ugotovili smo, da bi lahko ustvarjali še s celim kupom jesenskih plodov, saj je jesen res radodarna in bogata.

Po izvedeni evalvaciji smo izdelke razstavili in jih uredili v veliko stensko sliko – Jesen.

Nekatere smo uporabili tudi kot visečo dekoracijo na hodniku in v učilnici.

imageimage

Pri izvedbi projekta so učenci pridobili veliko novega znanja in izkušenj, spoznali so soodvisnost živih bitij in narave, podrobneje so se seznanili z ježem in jesenskimi dogajanji nasploh, spoznali so novo možnost koristnega preživljanja prostega časa, razvijali so ročne spretnosti, domišljijo in občutek za estetiko, navajali so se na pripravo, urejanje in pospravljanje delovnega prostora, povezovali so dele v celoto in se navajali na aktivno delo in sodelovanje v skupini.

Zaključek

Sama že leta učence navdušujem nad opazovanjem narave in procesov njej. Večkrat poudarim, da velikokrat največji misleci določenih odnosov in prilagoditev ne bi znali urediti tako, kot je to uredila narava. S posnemanjem narave in procesov v njej se lahko zelo veliko naučimo, vse pa lahko koristno uporabimo v vsakdanjem življenju.

imageZ opazovanjem narave in procesov v njej učitelj učence vodi v različne aktivnosti. Ena od teh aktivnosti je ustvarjanje, skozi katerega učenec pokaže in dokaže svoje znanje na drugačen in nov način.

Del stenske slike Jesen

  LITERATURA:

  1. Bezjak, J. (1997): Projektno učno delo pri pouku tehnike kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
  2. Novak H. (1990): Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.