Merjenje mase v četrtem razredu

mira_lazar

Mira Lazar

1. Uvod

V devetletni OŠ se učenci srečajo z merjenjem dolžine, mase in prostornine (votle mere) že v prvem razredu, kjer na praktičen način ocenjujejo in primerjajo količine. Pri ter uporabljajo izraze najkrajši, najdaljši, najtežji, najlažji, največja in najmanjša prostornina. Merjenje dolžin poteka z nestandardnimi enotami; s koraki, z dlanjo, s stopali …

V drugem razredu se že vpeljejo merske enote za dolžino (m, dm, cm), maso (kg) in denar (€, cent), pri tem pa izhajajo iz vsakdanjega življenja in konkretnih dejavnostih. Meritve zapisujejo z merskim številom in mersko enoto in z njimi tudi računajo. Poznajo naprave za merjenje dolžine in mase.

V tretjem razredu ponovijo in utrdijo merjenje iz drugega razreda ter spoznajo odnos med večjo in manjšo enoto, vendar enot ne pretvarjajo. Pri uvajanju enot (m, cm, dm) je poudarek na desetiškem zapisu. Že poznanim merskim enotam se pridružijo še enote za čas: dan, teden, ura, minuta.

V četrtem razredu obsega sklop merjenja dolžin, mase, prostornine in časa kar 24 ur. Uporabljajo dolžinske enote: mm, cm, dm, m, km; enote za maso: g, dag, kg, t; votle mere:dl, l, hl; in časovne enote: sek, min, h. Izvajajo praktične meritve z nestandardnimi in standardnimi enotami. Merske enote pretvarjajo, jih primerjajo in z njimi računajo.

V petem razredu je sklop merjenja najprej namenjen utrjevanju in dopolnjevanju znanja iz četrtega razreda, potem pa se ta sklop razdeli na šest posameznih sklopov: dolžina, denar, prostornina, ploščina, masa in čas. Učenci votlim meram dodajo še mililiter in miligram. Ocenjevanje ploščine lika začenjajo s preprostimi primeri, nato pa se učence uvaja v spretno ocenjevanje. Spoznajo ploščinske enote: mm2, cm2, dm2 in m2. Pretvarjanje poteka le med sosednjima enotama. Z merskimi enotami tudi računajo in se zavedajo odvisnosti med dvema količinama.

V šestem razredu so cilji v sklopu merjenja enaki kot v 4. in 5. razredu. Dodani in razširjeni pa so sklop Merjenje in ploščina, sklop Merjenje in prostornina, sklop Merjenje kotov in sklop Geometrijske oblike in merjenje.

2. Merjenje v četrtem razredu

Pri učnem sklopu Merjenje so imeli učenci 4. razreda zelo različna predznanja in izkušnje. Za razvijanje količinskih predstav so izhajali iz praktičnih situacij s konkretnimi dejavnostmi. Pri tem so si pomagali s konkretnimi materiali in napravami za merjenje. Z izkustvenim učenjem učenci lažje spoznajo in usvojijo standardne enote ter velikostne odnose med njimi.

Kljub konkretnim dejavnostim pri uvajanju in utrjevanju merjenja in merskih enot, ostajajo med učenci velike razlike v osvojenem znanju. Za mnoge četrtošolce so bile te vsebine še vedno težje predstavljive. Rabili bi veliko več časa za utrjevanje učne snovi, da bi začrtane cilje dosegli.

3. Paktični delo – merske enote (kg, dag, g) in računanje z njimi

Pri učni temi geometrija in merjenje smo pri učni enoti tehtanje sledili sledečim ciljem:

  • pri tehtanju uporabljajo merske enote kg, dag in g,
  • računajo z merskimi enotami (kg, dag, g).

Za motivacijo smo učence vprašali, če vedo koliko kilogramov tehtajo. Po krajšem razmisleku je vsak učenec zapisal na listek lastno težo v kilogramih. Po ogledu osebne tehtnice so ugotavljali, čemu služi. Večina učencev je vedela, da je tehtnica za merjenje osebne teže. Nato se je vsak učenec stehtal in primerjal rezultat meritve s prejšnjim zapisom. Ugotovili so, kako točni so bili pri ocenitvi lastne teže.

V nadaljevanju učnega procesa smo učence razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila vrečko (1kg) soli, tehtnico in “uteži”. Skupine so imele različne uteži: ena je imela majhne kamenčke, druga večje, tretja pa link kocke. Učenci so stehtali sol in na tablo zapisali, koliko tehta. Pogovorili so se o meritvah, ki so se med seboj razlikovale zaradi različnih uteži. Sledilo je delo s standardnimi utežmi. Učenci so vrečko soli stehtali z različnimi utežmi in ugotovili, da vrečka soli tehta 1 kg. Obenem so spoznali, da je 1 kg enak 100 dag oziroma 1000 g.

3.1 Utrjevanje znanja

Učenci so delali v skupinah po štiri. Vsaka skupina je dobila nekaj vrečk, v katerih je po 1 kg žebljev, moke, testenin, link kock … Ko so stehtali vse vrečke, so ugotovili, da vsaka tehta po 1kg in da nekatere stvari zavzamejo večjo prostornino, a kljub temu tehtajo 1 kg.

Učenci so samostojno reševali naloge v delovnem zvezku Svet matematičnih čudes 4, kjer so ob slikah ugotavljali, koliko tehta sladkor, moka, riž … in pri tem uporabljali enote kg, dag in g. Ob slikah so ocenjevali, koliko tehta posamezna zelenjava, tako da so seštevali narisane uteži in vsoto zapisali v gramih. Seštevali so, koliko tehtajo vsa kupljena živila in dobljeno vsoto vstavili v besedilo. Sledila je naloga z ocenjevanjem in povezovanjem posameznih predmetov z ustrezno količino. Pri tem so bili pozorni na velikostno razmerje med enotami kg, dag, g. Na tehtnici so uporabljali in na učni list zapisali ustrezne uteži, ki so prikazovale, koliko tehtajo narisani predmeti.

4. Zaključek

Učenci so si pri delu pomagali in se tako učili drug od drugega. Učencem z učnimi težavami so dodatno razložili in pojasnili učno snov z uporabo konkretnega materiala. Ves čas jim je bil v kotičku na razpolago didaktični material: uteži in tehtnica, ki so ga učenci lahko uporabljali in s tem utrjevali količinske predstave enot za merjenje mase.

Literatura

  1. Učni načrt za matematiko. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  2. Fedja, D., Razpet. N., Bremec. B., Pisk. M., Benčina. N., Cotič. (2014). Svet matematičnih čudes 4. DZS, Ljubljana.

Mjerenje informacijsko tehnološke osposobljenosti težak je zadatak

srce

Srce novosti

VinzeRazgovor s pozvanim predavačem na 33. međunarodnoj konferenciji ITI 2011: Ajay S. Vinzé je profesor biznisa i direktor Executive MBA programa pri W. P. Carey School of Business na Arizona State University, USA.

Zamolili smo profesora Ajaya S. Vinzéa, pozvanog predavača na konferenciji ITI 2011 da nam odgovori na nekoliko pitanja vezanih uz njegovo sudjelovanje na ovogodišnjoj konferenciji.

Profesor Vinzé će održati predavanje iz područja poslovne inteligencije (BI) pod naslovom
“Preparedness and Response – A New Role and Responsibility for IT“ te će zajedno s prof. dr. sc. Mirjanom Pejić-Bach s Ekonomskog fakulteta u Zagrebu sudjelovati u organizaciji ITI teme „Minitrack: Leveraging IS for Competitiveness in Transition Economies“.

ITI 2011 će se održati od 27. do 30. lipnja u Cavtatu, a posebna tema ove godine je “Statistika, računalstvo i IT u sljedećem desetljeću”.

Kako Vi definirate informacijsko tehnološku (IT) osposobljenost? Kako se ona mjeri?

U društvima rastuće digitalizacije, informacijsko tehnološka osposobljenost zauzima središnje mjesto. Taj multidimenzionalni koncept može se definirati kao uključivanje tehnološki potpomognutih procesa u strateške, taktičke i operativne procese neke organizacije. IT osposobljenost od ključne je važnosti, a „CxOx“ pomaže u povezivanju
njenih dviju karakteristika: kontradiktorne i komplementarne, kojima se ona ostvaruje od uloge djelotvornog vizionara do one kreatora vrijednosti servisa/procesa. Dok se od informacijsko tehnološke osposobljenosti ponajprije očekuje da omogući učinkovito upravljanje, usklađenost s propisima i kontrolu, njezin značajniji utjecaj bit će vidljiv u inovacijama koje se temelje na njoj. Tehnološke su inovacije već pokazale da iz temelja mogu promijeniti modele poslovanja (od servisa do proizvodnje) kao i globalnu sliku biznisa u svijetu koji svakim danom postaje sve povezaniji.

Mjerenje informacijsko tehnološke osposobljenosti težak je zadatak s obzirom na činjenicu da se ona različito manifestira u raznim funkcionalnim područjima. Intenzitet informacijske tehnologije (IT trošak u odnosu na Operativni trošak) na bruto razini može poslužiti kao djelotvorna mjera informacijsko tehnološke osposobljenosti neke organizacije. Istraživanje, koje su proveli McAfee i Brynjolfsson, pokazuje da intenzitet informacijske tehnologije mijenja kompetitivnu dinamiku u smislu tri čimbenika: koncentracije industrije, turbulencije na tržištima te raširenosti performanse, mjereno prema bruto profitnim maržama. Nešto suptilnije mjerenje temelji se na promatranju načina kako će informacijsko tehnološka osposobljenost evaluirati promjenu odnosa između CIO-a i drugih izvršitelja C razine.

Na temelju dostupnih informacija o inicijativama u pravcu IT osposobljavanja, u čemu Vi vidite glavne prepreke tim procesima u tranzicijskim ekonomijama?

Tranzicijske ekonomije čine jednu trećinu svjetske populacije. Za te ekonomije obično je karakterističan razvoj i sve izraženija prisutnost „srednjeg staleža“. Dosadašnja je povijest pokazala da su obrazovanje i društveni poticaji za stvaranje vrijednosti (novčane ili neke druge) ključni čimbenici potpore (facilitator) ili ometanja (disruptors) promjena u tom staležu. Kao takvi, ova dva čimbenika bit će glavni poticatelji odnosno prepreke informacijsko tehnoloških inicijativa u tranzicijskim ekonomijama.

Što treba poduzeti da bi se te prepreke uklonile?

Treba ulagati u obrazovanje. Srednja škola, sveučilište i poslijediplomski studiji bit će presudni. Vlade moraju preuzeti proaktivnu ulogu, a zakone i propise iskoristiti za stvaranje okružja koje tehnologiju koristi za poticanje inovacija. Primjer Indije odlično pokazuje kako se, u smislu globalne konkurentnosti, intenzivno ulaganje u obrazovanje i stvaranje poslovne klime koja je otvorena prema novim tehnologijama itekako može isplatiti.

Budući da su resursi (novac, vrijeme, ljudi) nedostatni, gdje bi ove inicijative trebale započeti (biznis, industrija, vladajuće strukture ili obrazovanje)?

U globalno konkurentnom svijetu, ne možemo si dopustiti luksuz biranja između ovih mogućnosti. Nastojanja i inicijative moraju se istodobno pokretati u biznisu, vladajućim strukturama i sektorima obrazovanja. Odnosi između ta tri sektora nisu kompetitivne
naravi, već je riječ o komplementarnosti i međusobnom osnaživanju. Pošto smo to utvrdili, valja napomenuti da vodeća uloga pripada sektorima obrazovanja. Njihova je dužnost osigurati globalno konkurentnu radnu snagu. To će nedvojbeno potaknuti poslovne i vladajuće strukture da se dodatno osnaže jer u svijetu kakav je danas, talenti više nisu limitirani geografskim granicama.

Kakva je uloga u inicijativama informacijsko tehnološkom osposobljavanja pripasti sveučilišnim računskim centrima (poput Sveučilišnog računskog centra – Srce – u Zagrebu, Hrvatska)?

Ulazimo u jedno vrlo zanimljivo povijesno razdoblje – demografi najavljuju da će tzv. „Neto Gen“ (osobe rođene između 1977. i 1997.) posve dominirati svjetskom ekonomijom. To su ljudi odrasli u digitaliziranom svijetu i za njih informacijska tehnologija nije nikakva novost, već sasvim prirodan dio njihova okružja. Stoga će za organizacije poput Sveučilišnoga računskog centra – Srce, kao i za slične organizacije, u njihovu prihvaćanju uloge inovatora i poticatelja informacijsko tehnološkog osposobljavanja, re-inženjering vlastita ustroja kao i promjena statusa „čuvatelja“ tehnologije u status „suradnika“ s tehnologijom, predstavljati golemi izazov.

srceČlanak je originalno objavljen u Srce Novostima broj 35.