Rimski projektni tjedan na našoj školi

martina_prejac

Martina Prejac

Sažetak

U školi već dugi niz godina uspješno djeluje turistički krug. Učenici koji ga pohađaju imaju mnogo kreativnih ideja. Kako bi rad bio još zabavniji i kreativniji, učenici su uz pomoć učitelja napravili plan za tjedan međukulturalnog projekta pod nazivom Mi, Rimljani. Sadržaj nastavnog rada na projektu tematski je zaokružen. Rad je obavljen u unaprijed definiranim koracima. Glavna ideja ovog projektnog tjedna bila je pretvoriti Ptuj u rimski grad na tjedan dana.

U okviru projekta organizirane su razne rimske radionice za učenike od 6. do 9. razreda. Studenti su napravili amfore, uljne svjetiljke, rimski nakit, rimski novac, žlice i glinene posude, katapult …

Učenici su uživali u radu. Pokazali su svoja jaka područja i razvili slabija. Konačni proizvodi predstavljeni su na izložbi roditeljima, učiteljskom zboru i svim ostalim učenicima škole, a potom su ukrasili najstarije ulice u našom gradu..

Ovo je bio važan projekt za učenike i predstavljao je veliki izazov. Procjena je navela da žele više ove vrste rada.

Ključne riječi: projektni tjedan, projektno učenje, kreativna ideja, zanimljiva aktivnost.

1. Uvod

Projektno učenje ima niz karakteristika koje se ne nalaze u drugim oblicima i jedan je od onih procesa učenja koji se temelje na iskustvenom učenju i potiču polaznika na aktivno učenje. Umjesto učenja po temama, učenici su upoznati sa cijelim procesom od ideje do konačnog proizvoda. To je bio slučaj i s projektnim radom koji smo proveli u našoj školi.
Kao mentor turističkog kruga, postupno sam vodila studente kroz pojedine korake projektnog učenja kroz realizaciju ciljeva i zadataka koje sam postavila u suradnji sa studentima na početku provedbe projekta. Tijekom projekta poticala sam ih, usmjeravala i pomagala im u provedbi aktivnosti koje su poduzeli u planiranju provedbe projekta. Stoga su uz posrednu pomoć učitelja učenici radili samostalno. Tako su učenici kroz vlastite aktivnosti došli do usredotočenja znanja i saznanja.
Radni tjedan projekta odvijao se u obliku različitih radionica na dane aktivnosti. Veliki broj radionica pružio je raznolik rad, a svi su učenici pripremili kratku prezentaciju svog projektnog rada za ostale učenike, nastavnike i roditelje te završili evaluaciju.

2. Učenje dizajna i ciljevi ovog rada  

Projektno učenje je metoda koja nadilazi tradicionalno učenje jer je polaznik središnji nositelj aktivnosti od početka do kraja. U projektnom radu razvijamo ključne kompetencije učenika (učenje za učenje, zajedničko učenje, socijalne vještine, informacijske i komunikacijske vještine, sposobnost holističkog sagledavanja problema, pronalaženja rješenja …). Učenici također vježbaju u javnom govoru pred publikom i prezentacijama svog rada. Rad na projektu obavlja se korak po korak. U prvom koraku formiraju se inicijativa i krajnji cilj, u drugom se planira provedba, a u trećem koraku dolazimo do realizacije cilja ili konačnog proizvoda. Slijedom ovih koraka odvijao se i naš projekt učenja na projektu.

3. Projektni tjedan u našoj školi

Dugi niz godina bila sam mentor turističkom krugu u našoj školi. Rad je uvijek zabavan i kreativan. Studenti su prepuni novih ideja i ideja. Oni također imaju konkretne prijedloge za provedbu tih ideja. Tako je nastala ideja o rimskom projektnom tjednu, budući da je naša škola građena na rimskim ostacima, grad Ptuj ima bogatu rimsku povijest, a s rimskim temama sudjelujemo i na Festivalu turizma s vlastitom glavom.

3.1. Ideja i plan za tjedan projekta 

Glavna ideja projektnog tjedna bila je pretvoriti Ptuj u rimski grad na tjedan dana. Ideja učenika bila je organizirati tehnički dan za učenike od 6. do 9. razreda uz pomoć učitelja i međunastavne veze, u sklopu kojeg bi se održavale razne radionice u rimskoj temi. Tehnički bi se dani proširili tijekom cijelog tjedna kako bi učenici turističkog kruga mogli samostalno voditi ovu radionicu u svim razredima. Učenici kruga također su od djelatnika Pokrajinskog muzeja Ptuj zatražili pomoć u provođenju radionica, s čime naša škola dobro surađuje duži niz godina. I oni su rado prihvatili tu suradnju. Uz moju pomoć učenici su napravili plan za provedbu projektnog tjedna i nazvali ga Mi, Rimljani. Na kraju su si postavili cilj predstaviti svoje proizvode na posebnoj izložbi u školi, a potom i na pojedinačnim izložbama ptujskih trgovina i pubova. Ovom idejom i planiranim ciljem realizirana su prva dva koraka na projektu.

3.2. Program projekta

Budući da u školi imamo mnogo učenika,  smo jih  podijelili u grupe. Međutim, neki su učenici sudjelovali u krugovima u kojima su se održavale i pojedinačne radionice. Sve su radionice bile podvrgnute umrežavanju kurikuluma. Prvi dan imao je tehnički dan  6. razred. Učenici su bili podijeljeni u šest grupa. Prva skupina je napravila amfore (keširanje), druga lonac i žlice od gline, treća glinene maske, četvrta vijenac od bršljanovog lista i maslinove grane, peta skupina koja se bavila borilačkim vještinama, a šesta je pomogla učenicima tehničkog kruga u izgradi    katapulta. Sljedeći dan bio je tehnički dan za učenike 7. razreda. Skupine su izrađivale rimski novac od gline, nakita, uljanih pokrivača, kaciga i štitova. Nekolicina se bavila sportskim aktivnostima (rimske igre), a jedna je skupina bila uključena u izradu katapulta.

imageimageimage
Slika 1. Izrada amfora              Slika 2. Maske                  Slika 3. Proizvodnja

imageimageimage
Slika 4. Izgradnja štitova         Slika 5. Izrada kaciga        Slika 6. Rimski nakit

imageimageimage
Slika 7. Izgradnja vijenaca       Slika 8. Glineni lonac       Slika 9. Početak gradnje katapulta

Učenici 8. razreda pekli su kruh i pripremali razna jela po Apici-jevim receptima i radili mozaik. Neki su sudjelovali u učenju rimskih sportova i stvaranju katapulta. Učenici 9. razreda slikali su na staklu, neki su posjetili rimske spomenike u gradu, sudjelovali u rimskim igrama i izrađivali rimsku odjeću i rimsku vojnu opremu koristeći ručno izrađeni krug. Međutim, tehnički nadareni pomogli su da se napravi rimska katapulta.

imageimageimage
Slika 10. Pečenje kruha       Slika 11. Rimski kruh           Slika 12. Rimski mozaici

imageimageimage
Slika 13. Crteži rimske tematike    Slika 14. Voštane ploče    Slika 15. Gradnja katapulta

Sve radionice vodili su učenici turističkog kruga s pomagačima iz muzeja i nekim učiteljima, te naravno tutori iz krugova. Svi smo se tada pokušali uključiti u rimsko obrazovanje i naš način života. Učenici petih razreda također su sudjelovali u kreiranju crteža iz vizualne umjetnosti na rimskoj temi. Sve ove dane stvoreno je puno lijepih proizvoda za izložbu. Najljepši proizvodi bili su izloženi u školi i u nekim izlozima u centru grada i raznim prodajnim mjestima na Ptuju. Izložbe su vidjeli mnogi posjetitelji, posebno roditelji, prijatelji, kao i predstavnici Općine Ptuj.

imageimageimage
Slika 16. Kruh u jednoj od pekara     Slika 17. Vitrina rimske skripte      Slika 18. Izložba o rimskom obrazovanju

imageimageimage
Slika 19. Izložba rimske odjeće   Slika 20. Izložba o rimskom novcu   Slika 21. Učenici Rimljani

Tako je realiziran i treći korak rada na projektu.

Projekt je bio vrlo uspješan, pa su učenici odlučili s njim, uz neke dodatke, prisustvovati nekim drugim događajima i natjecanjima koja su se održala na tu temu.

3. 3. Sudjelovanje u različitim događanjima    

Projekt je dodatno proširen i predstavljen na turističkom tržištu u sklopu ProjektaTurizmu pomaže vlastita glava. U starom gradu Ptuju i u Termama Ptuj održane su razne radionice za rimske tematike za sve generacije. Na ovom natjecanju osvojili su tri zlatne nagrade. Osvojili su i zlatnu medalju na Slovenskom natjecanju mladih istraživača.

imageimageimage
Slike 22, 23 i 24: Turističko tržište u sklopu festivala Turizmu pomaže vlastita glava

Kao Rimljani, smo velikom broju prisustvovali na ptujski karnevalski povorki.

Na događaju dana škole učenici su pripremili štand za predstavljanje rimskih jela, začinskog bilja i začina.

Ovim projektom učenici su se predstavili i na Učiteljskom fakultetu Ane Katarine Zrinski u Čakovcu.

imageimageimage
Slika 22. Karnevalska povorka     Slika 23. Rimska jela     Slika 24. Rimsko tržište hrane

imageimage
Slika 25. Kulturni program u Čakovcu       Slika 26. Mi, Rimljani u Čakovcu

4. Zaključak

Svi su učenici uživali u radu. Otkrili su da su za postizanje tog cilja moraju raditi s drugim učenicima, razmjenjivati ​​ideje, razmišljanja, pitanja i odgovore te uspoređivati, dopunjavati i učvršćivati ​​svoje znanje.

Učenici su ojačali svoja snažna područja i razvili slabija. Bio je to veliki projekt i izazov za njih i sve nas. U evaluaciji su učenici rekli, da žele više ove vrste rada. Posjetitelji izložbe također su bili zadovoljni.

Ovaj projektni tjedan također je bio veliki izazov za mene kao njihovog mentora. Naime, ovakav rad zahtijeva fleksibilnog učitelja i aktivne učenike, utječe na organizaciju nastave i stil poučavanja. To stvara kreativnu buku i omogućuje kolektivnu orijentaciju, a prije svega naglašava aktivnu ulogu učenika i doprinosi malom šljunku mozaiku skladnog i holističkog razvoja pojedinca, uključujući učitelja.

Zadaća škole nije samo obrazovati mlade, već ih razviti u neovisne, samouvjerene, razmišljajuće pojedince i osposobiti ih za različite uloge u društvu.

5. Literatura

  1. Atlagić. G., Ciglic, A., Černilec, J., Gorjan, M., Krosl, K., Maher, N., et al. (2006)Projektni rad: Građa za nastavnike. Centar za strukovno obrazovanje i osposobljavanje, Ljubljana, 9 – 40.
  2. Žužej, V. i Novak, H. (2009). Projektni rad kao model nastave u vrtićima i osnovnim školama.  Didacta, Ljubljana, 7 – 86.
  3. Borstner, M. (2011). Evalvacija postignuća na projektnom radu.
  4. 4. Gacner, D. (2011). Korištenje projektnog nastavnog rada u osnovnoj školi. Preuzeto s https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22058740GacnerDominika.pdf.

Tudi to je geografija – delo z nadarjenimi učenci

z medpredmetnim povezovanjem 

martina_prejac

Martina Prejac

Povzetek

V šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem.

Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike del (posebne delavnice, sobotne šole, tabori, bralni klubi, obiski raznih institucij, …).

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer smo sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Učenci, pa tudi sama, smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank. Prinesli smo jih v šolo in se odločili, da bomo v okviru delavnic to sestavili. Ko smo jih sestavili, smo jih zalepili s posebnimi lepili, naredili lesene okvirje (medpredmetno povezovanje s TIT in LUM) in jih obesili na steno geografske učilnice.

Učenci so pri delu zelo uživali in si v bodoče želijo še več takšnega dela.

Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice za nadarjene, ustvarjalne ideje

Abstract

Schools place special emphasis on working with gifted students.

Gifted students can be described as individuals who exhibit above average thinking skills or outstanding achievements in the field of knowledge in various subject areas, art or sport. School provides necessary learning conditions through applying various teaching and learning methods and styles and enables students to participate in additional lessons and other forms of individual or group work (workshops, school on Saturday, camps, book club, excursions, etc.).

This school year we organised a Geography workshop focusing on jigsaw puzzles exploring the theme of geography. Students and teachers brought jigsaw puzzles to school and assembled them. The puzzles were then glued to special frames constructed in Design and Technology class (cross curricular integration with Design and Technology and Art) and put on display in the Geography classroom.

Students were actively involved in this type of activity and highly motivated to participate in similar workshops in the future.

KEY WORDS: gifted students, workshops for gifted students, creative ideas

1. Uvod

Nadarjeni učenci predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Definicija poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki, kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke na področjih splošne intelektualne sposobnosti, sposobnosti vodenja ter kreativnega in produktivnega mišljenja.

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Vendar pa ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih.

Tudi na naši šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem. Pri delu z njimi upoštevamo koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ob koncu 3. razreda evidentiramo nadarjene učence, lahko pa tudi ob koncu vsakega naslednjega šolskega leta. Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba. Ko so učenci prepoznani kot nadarjeni, razrednik skupaj s svetovalno službo, učencem in starši pripravi individualizirane programe za posameznika. Koordinatorja za delo z nadarjenimi učenci sta svetovalna delavca.

Poleg pravočasnega odkrivanja nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi njihovo kontinuirano spremljanje.

Tudi sama pri predmetu, ki ga poučujem, poseben poudarek posvečam nadarjenim učencem. Namen mojega dela pri pouku je, da preučim položaj nadarjenih učencev pri predmetu geografije ter da definiram in analiziram kriterije nadarjenosti za učence pri tem predmetu. Poleg tega pa je zelo pomembno pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije.

2. Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli

Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli izhaja predvsem iz naslednjih temeljnih načel:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.

Delo poteka pri pouku in izven pouka. Izven pouka potekajo različne ustvarjalne delavnice, astronomski popoldnevi in večeri, sobotne šole, obiski različnih dogodkov in znamenitost v domačem kraju in drugod v Sloveniji, počitniške delavnice, obiski arhiva, bralni klubi, prostovoljstvo – učna pomoč mlajšim učencem, ogled različnih razstav v Ptuju in Mariboru in sodelovanje na likovnih natečajih,vikend delavnice v šoli s ciljem izvajati različne športne, naravoslovne in družboslovne dejavnosti, ustvarjalne delavnice za razvijanje medsebojnega sodelovanja učencev in razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih (izdelovanje izdelkov, geografska, zgodovinska, matematična, astronomska, likovna in glasbena delavnica), druženje nadarjenih učencev s sosednjimi osnovnimi šolami in priprava učencev za nastope na prireditvah v šoli in izven nje.

3. Geografska delavnica za nadarjene učence » kreativne in ustvarjalne ideje – sestavljanke«

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer so učenci sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Na delavnico se je prijavilo več kot dvajset učencev, dvajset se je delavnice potem tudi udeležilo.

Učenci in jaz smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank, ki so se potikale po različnih kotih sob, kleti in omar. Večkrat smo se o tem tudi pogovarjali. Tako smo dobili zamisel, da bi lahko te sestavljanke z geografsko tematiko sestavili v posebni delavnici za nadarjene (pa tudi za druge učence, ki si to želijo) in z njimi okrasili geografsko učilnico. Seveda nismo pozabili na medpredmetno povezovanje in smo takoj pomislili na naše mlade tehnike, ki bi nam pomagali pri izvedbi projekta .

Najprej smo se dogovorili, da sestavljanke prinesemo v šolo. Vse sestavljanke sem pregledala in s pomočjo učencev preštela vse dele, kajti če bi kateri del manjkal, sestavljanka ni več popolna. Sestavljanke so bile različno velike, vsebovale so od 250 do 2000 delov. Za to delavnico smo izbrali le sestavljanke z geografsko tematiko. Ostale smo shranili. Nato sem pregledala velikost sestavljank in predala mere učencem tehničnega krožka, da so za sestavljanje pripravili dovolj velike podloge iz stiropora in odpadnega kartona.

Pred samo izvedbo delavnice sem z izbranimi učenci pripravila geografsko učilnico. Razdelili smo se v več skupin. Na mize sem dala podloge iz stiropora oziroma kartona in za večino sestavljank pripravila obrobe.

imageimage[6]
Slika 1. Priprava sestavljank   Slika 2. Sestavljanje obrobe

Na vsaki mizi je ostala tudi fotografija sestavljanke za lažje delo. Nato so učenci začeli z delom. Delo po posameznih skupinah je potekalo zelo različno. Najprej so končali tisti, ki so sestavili sestavljanko z najmanj deli, in tisti, ki so imeli sestavljanko že deloma sestavljeno. Najpočasneje je potekalo delo učencev pri večjih sestavljankah, zato sem jim tudi sama veliko pomagala.

Ko so nekatere skupine že končale z delom, sem jim pripravila lepilo iz moke in vode ter mekol lepilo. Vzeli so velike čopiče ali pa gobice ter sestavljanke premazali z lepilom.

To smo po končanem delu naredili z vsemi sestavljankami. Vse sestavljanke smo razporedili po tleh učilnice in jih pustili, da so se posušile.

Naslednji dan smo se dobili ob sedmih zjutraj in preverili, če so sestavljanke suhe in vsi deli zalepljeni. Če se deli še niso držali skupaj, so učenci posamezne sestavljanke še enkrat premazali. Ostale so nalepili na velike kose šeleshamerja in višek papirja obrezali. Nato so jih pospravili v kabinet.

Ko so se posušile, smo jih odnesli v tehnično učilnico, kjer so učenci tehničnega krožka s pomočjo njihovega profesorja in hišnika pripravili lesene letvice za okvirje sestavljank. Pritrdili so okvirje in nato še na vsako sestavljanko dodali kaveljček za pritrditev na steno. Pri pritrditvi sestavljank na stene nam je pomagal naš hišnik.

imageimage
Slika 3. Sestavljanje            Slika 4. Končana sestavljanka

imageimage
Slika 5. Končana sestavljanka na steni      Slika 6. Sestavljanka na steni

image
Slika 7. Sestavljanke v geografski učilnici

Enako delavnico sem organizirala še na naši podružnici, kjer so prav tako nastali izredno lepi izdelki.

imageimage
Sliki 8 in 9. Sestavljanke na podružnici

Ko so ostali učenci videli obe geografski učilnici, so bili zelo navdušeni. Tudi oni so si zaželeli takšnega dela. Zato sem se odločila, da bom za vse učence 9. razredov sama izdelala manjše sestavljanke in jih bomo sestavljali pri pouku geografije kot utrjevanje znanja pokrajin Slovenije. Izbrala sem znamenitosti Slovenije oziroma posamezne naravnogeografske enote. Slike sem natisnila na večji format papirja, jih plastificirala in jih razrezala. Pri uri geografije so tako vsi učenci sestavljali sestavljanke, in sicer po težavnostih stopnjah (diferenciacija).

imageimage
Slika 10 in 11. Sestavljanje

imageimage
Slika 12. Končane sestavljanke         Slika 13. Zadovoljni učenci

Pri delavnicah in pri vseh urah je potekalo intenzivno medpredmetno povezovanje predvsem z likovno umetnostjo, tehniko in tehnologijo in matematiko ter tudi z ostalimi predmeti.

Učenci pa v šolo niso prinesli sestavljank samo z geografsko tematiko, pač pa tudi druge, predvsem živali in planete. Zato smo z učenci turističnega krožka v našem prostem času tudi te počasi sestavili in jih obesili v učilnici biologije in fizike.

imageimage
Sliki 14 in 15. Sestavljanki v biološki učilnici

Zaključek

Udeleženci delavnic so bili zelo zadovoljni, navdušeni in ponosni na svoje delo.V bodoče si želijo še več takšnih oblik dela. Pri takšnih dejavnostih se namreč učijo biti angažirani, odgovorni in zanesljivi.

Vsi izdelki krasijo stene v obeh geografskih učilnicah.

Seveda pa se moram zahvaliti še vsem sodelavcem, ki so mi pomagali pri izvedbi tega projekta. Brez njih mi ne bi uspelo. Tudi z njihovo pomočjo je bilo delo zelo naporno.

Literatura

  1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
  2. http://www.osmetlika.si/delo-z-nadarjenimi-ucenci/
  3. http://www.osbi.si/o-soli/svetovalna-sluzba/nadarjeni-ucenci
  4. Bezič, T. Etal. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.