Ločevanje zmesi

Učenje z raziskovanjem v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Uvod

Učenje z raziskovanjem postaja vse bolj priljubljena oblika pouka.

Raziskovanje je eden od načinov pridobivanja znanja, ki je otrokom zanimiv, saj temelji na njihovi aktivni vlogi.

Lahko iščejo odgovore na lastna vprašanja ali pa na vprašanja učitelja, v vsakem primeru je rezultat odvisen od njihove aktivnosti.

Iz definicije Ameriškega nacionalnega raziskovalnega sveta je nastal posplošen opis pouka z raziskovanjem: Učence vodi k razvijanju razumevanja naravoslovnih pojmov skozi neposredno izkušnjo s snovmi, predmeti, rastlinami in drugimi bitji, s pomočjo knjig in drugih virov ter strokovnjakov, ob sprotnem argumentiranju in izmenjavi mnenj. Vse to poteka pod vodstvom učitelja. Krnel, Dušan. (2007)

S pomočjo raziskovalnega pristopa sledimo dvema temeljnima ciljema izobraževanja: ohraniti radovednost otrok in trajen interes za znanje ter oblikovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Petek, D. (2012)

Prednosti raziskovalnega pouka sta večja motiviranost in večja samostojnost učencev. Znanje, pridobljeno med raziskovalnim učenjem, je običajno trajnejše od znanja, ki ga učenci pridobijo pri klasičnih oblikah pouka.

Slabost raziskovalnega pouka pa je, da načrtovanje in organizacija vzameta veliko časa. Vloga učitelja je pri usmerjanju učencev v vseh fazah raziskave izrednega pomena, zato se želimo dodatno usposabljati za raziskovalni pouk.

Priložnost usposabljanja je bila dana učiteljem, ki smo se vključili v mednarodni projekt Fibonacci. Nosilka projekta v Sloveniji je bila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Organizirane so bile brezplačne eksperimentalne delavnice, na razpolago smo imeli didaktična gradiva, ki so bila skladna z učnimi načrti za osnovno šolo. Izposodili smo si lahko eksperimentalne komplete za delo z učenci, ki so nam na voljo tudi po zaključku triletnega projekta.

Zavedamo se, da je učence potrebno postopoma voditi po poti raziskovanja, zato že šestletnikom predstavimo načine, kako se raziskave lotijo. Graditi je potrebno na učenju z razumevanjem, na razvijanju mišljenja in učenju temeljnih naravoslovnih pojmov in ne le na kopičenju podatkov.

Glavni del

En dan pred raziskavo preberemo Grimmovo pravljico Pepelka.

Raziskava

Nekdo potrka na vrata. Dobimo moder in rdeč zaboj. Polovica učencev se razvrsti k modremu, polovica k rdečemu zaboju.

Skupina pri modrem zaboju skupaj z učiteljico odide v drug prostor, kjer za Pepelko izdelajo plesno obleko.

1. Raziskovalno vprašanje (kaj želimo izvedeti)

Skupina, ki ostane, odpre rdeči zaboj. V njem so pripomočki in pismslika1o, v katerem nas Pepelka prosi za pomoč.

Želi se udeležiti plesa na gradu. Toda njena hudobna mačeha ji je dala težko nalogo. Ločiti mora velika, rjava semena od majhnih, rumenih. Zato nas sprašuje: »Kako naj najhitreje ločim velika in majhna semena. Ali s prsti ali s sitom ali z magnetom?«

Slika 1. Pepelkino pismo

Postavljanje hipotez (»Kaj mislite, s čim?«)

»S sitom.«
»Jaz tudi mislim, da s sitom.«
»S sitom, ker bodo majhna semena padla skozi.«
»Mislim, da ji sploh ne bo uspelo«
»Če je magnet zelo močan, se bo vse prijelo nanj.«
»Magnet je za kovino. S sitom bo najhitreje.«
»Ne, na magnet se ne bo nič prijelo. Najbolj hitro ji bo uspelo s prsti.«
»Poskusi naj s prsti, tako bo najhitreje.«

Predlagam, da naredimo poskus.

Vprašam jih: »Kaj nas je vprašala Pepelka? Kaj želimo izvedeti?«

Povem jim, da je to naše raziskovalno vprašanje. Zapišemo ga na tablo in na zapisovalne liste.

slika2
Slika 2. Raziskovalno vprašanje

2. Načrtovanje raziskave

Vprašam jih: Kaj za to potrebujemo?

slika3Pregledamo material in pripomočke, ki so v zaboju, jih zložimo na mizo in sproti zapisujemo oz. rišemo na tablo in na zapisovalne liste.

 

Slika 3. Ogled pripomočkov

slika4Slika 4. Pripomočki za raziskavo

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kako bomo to storili?«

slika5Skupaj izdelamo načrt dela in ga zapišemo na tablo ter zapisovalne liste.

Slika 5. Načrt raziskave

slika63. Razdelitev vlog

Učenci so se razdelili v tri skupine po tri učence. Vsak je dobil svojo zadolžitev in temu primerno oznako.

Slika 6. Vloge

4. Raziskovanje

Vsaka skupina gre k eni mizi. Dela lahko samo raziskovalec, ostala dva opazujeta. Ko se zasliši zvonček, lahko začnejo. Skupina, ki konča, pride na dogovorjeno mesto in dvigne znak za prvo, drugo ali tretje mesto, odvisno od tega, kateri po vrsti končajo z delom.

Povem jim, da se mora delati točno po dogovorjenem načrtu.

Poskus naredimo trikrat. Vse tri skupine opravijo vse tri poskuse. Tako zagotovimo točnost poskusa.

slika7slika8
Slika 7. Ločevanje semen z magnetom       Slika 8. Ločevanje semen s prsti

slika9
Slika 9. Ločevanje semen s sitom

5. Zapisovanje in obdelava podatkov

Po vsakem poskusu učenci v tabelo vnesejo podatke.

slika10Slika 10. Tabela s podatki

6. Kaj se je zgodilo

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kaj se je zgodilo?«

Ugotovitve zapišemo na tablo in na zapisovalne liste.

slika11Slika 11. Kaj se je zgodilo

7. Kaj smo ugotovili?

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kaj smo ugotovili?«

Skupaj oblikujemo odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje in ga zapišemo na tablo, zapisovalci pa na svoje zapisovalne liste.

slika12slika13
Slika 12. Ločevanje semen s sitom je bilo najhitrejše     Slika 13. Odgovor na raziskovalno vprašanje

8. Bi naslednjič naredili kaj drugače?

Izjave otrok:

»Jaz bi bila drugič raje raziskovalka in ne zapisovalka.«
»Jaz ne bi nič spremenil.«
»Prehitro se je končalo. Bolj dolgo bi delal, ker mi je bilo všeč.«
»Naredili smo vse točno po načrtu in vse je bilo lepo.«
»Magnet bi dala kar stran, saj vsi vemo, da se na magnet prime kovina in ne semena. Samo Pepelka tega ne ve.«

Sestavimo pismo z odgovorom na raziskovalno vprašanje, priložimo zapisovalne liste in pismo pošljemo Pepelki.

Skupini (modri in rdeči zaboj) se zamenjata.

Naslednji dan prejmemo zahvalno pismo, ki ga pošilja Pepelka.

Zaključek

Glavni cilj te raziskave je bil spoznavanje postopkov za ločevanje trdnih zmesi.

Uresničevali smo še druge cilje, predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

  • načrtujejo preprost poskus,
  • grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
  • izpolnjujejo tabele,
  • se znajo za delo pripraviti in po končanem delu pospraviti,
  • utrjujejo vrstilne števnike,
  • predlagajo, kako izvedemo poskus, napovedujejo izid poskusa,
  • razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
  • prepoznajo nujnost sodelovanja med ljudmi,
  • uporabljajo preproste pripomočke, izvedejo poskus,
  • opazujejo in opazovano napišejo ali narišejo.

Otroci so se učili predvidevati, postavljali so hipoteze, opazovali, primerjali, analizirali. Ko so podatke obdelali, so jih tudi predstavili. Preko lastne aktivnosti in izredne motivacije za delo, so si pridobili novo znanje.

Delo v skupinah je potekalo umirjeno, med seboj so sodelovali in si pomagali.

To ni bila naša prva raziskava, zato so že vedeli, kako naj se raziskovanja lotijo. Potrebovali so manj navodil kot prvič.

Ugotavljam, da je za uspeh raziskave pri šestletnikih izredno pomembna dobra motivacija. Lahko je pridih skrivnostnosti ali pa prošnja za pomoč. Učenci so bili takoj pripravljeni pomagati Pepelki in so se dela lotili z veliko vnemo.

Na tablo in na zapisovalne liste smo sproti zapisovali zato, da se naučijo pravilnega postopka. Zapisovanje vzame zelo veliko časa in energije, saj šestletniki še ne pišejo oz. pišejo počasi.

Zelo si jim bile všeč njihove vloge. Čutili so se pomembne. Vsi so svoje delo opravili izredno natančno, odgovorno in točno tako, kot je bilo dogovorjeno.

Vesela sem bila, da smo nekaj hipotez ovrgli, saj so se tako prepričali o pomembnosti raziskav. Sami so ugotovili, da je najbolje narediti poskus, da se o nečem resnično prepričaš.

Na koncu pri vprašanju »Kaj smo ugotovili?«, so tisti s pravilno postavljenimi hipotezami odvrnili: »Saj sem vedel!« ali pa »Jaz sem prav povedal.«. Otroci imajo namreč zelo radi prav, ker nenehno tekmujejo med seboj. Narediti bo potrebno še veliko poskusov, da se bodo naučili, da ni pomembno tekmovanje, ampak raziskovanje oziroma odkrivanje odgovorov na »Kako bi …?, S čim bi …?«.

Povedala sem jim, da se zapisanega načrta ne sme spreminjati. V nasprotnem primeru ga je potrebno znova zapisati in se držati novega. Med raziskavo sem jih tudi večkrat vprašala, kaj je raziskovalno vprašanje.

Naučili so se, da je potrebno poskus večkrat ponoviti, da je veljaven.

Otroci so utrdili prejšnje znanje in pridobili nekaj novih izkušenj. Njihovo pozornost so pritegnili magneti, zato so predlagali novo raziskavo, pri kateri bi jih lahko uporabili.

Ponovno ugotavljam, kako je delo z manjšo skupino bolj učinkovito. Srečo imamo, da si v prvem razredu, kjer sva prisotni vzgojiteljica in učiteljica, tako delo lahko privoščimo.

Priznam, da bi se sama težje spopadla s tako raziskavo, če ne bi sodelovala v projektu Fibonacci. Tam sem dobila jasna in konkretna navodila ter postopek načrtovanja in izpeljave.

Literatura

  1. Program osnovna šola, Spoznavanje okolja, Učni načrt, 23. 8. 2016
  2. Program osnovna šola, Matematika, Učni nacrt, 23. 8. 2016
  3. http://www.fibonacci-project.si/, 18. 1. 2011
  4. Krnel, Dušan. 2007. Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica. 11 (1/3): 8–11.
  5. Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (4), 101–114. 
  6. Raušl, E. (2012). Učenje z raziskovanjem pri pouku naravoslovja. Didakta, 22 (158), 46–47.

Fotografije: osebni arhiv Marinka Kozlevčar

1. svetovni dan čebel

lucija ademoski

Lucija Ademoski

Uvod

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je, na pobudo Slovencev in ob 100% podpori čebelarjev z vsega sveta, 20. maj razglasila za logotipsvetovni dan čebel, ki nas bo odslej vsako leto opozarjal na pomembnost ohranjanja čebel in njihovega življenjskega okolja, kakor tudi na njun pomen za celotno človeštvo. Veliko delo v treh letih prizadevanj za ta korak je opravil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki že dolgo opozarja na ogroženost čebel in si prizadeva za njihovo uvrstitev na seznam ogroženih živalskih vrst.

Slika 1. Logotip svetovnega dneva čebel

Zakaj prav 20. maj?

To je dan rojstva Slovenca Antona Janše (1734-1773), začetnika sodobnega čebelarstva, in enega največjih tovrstnih strokovnjakov v tistem času. Na mesto prvega cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva na Dunaju ga je imenovala sama cesarica Marija Terezija.

”Anton Janša je v nemškem jeziku napisal dve temeljni čebelarski knjigi: Razprava o rojenju čebel (1771) in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Ta je izšel po njegovi smrti, leta Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva1775. /…/ Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala ukaz, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Njegove čebelarske nasvete čebelarji upoštevajo še danes. Kot čebelar je Anton Janša spremenil velikost in obliko panjev, tako da jih je bilo mogoče sestaviti v bloke. Uveljavil je kranjski način umeščanja panjev v za to postavljene stavbe, čebelnjake, kakršne poznamo še danes. Zagovarjal je, da čebel nikoli ne smemo moriti in da jih je treba voziti na pašo.” (Anton Janša (1734-1773) /…/, b.d.)

Slika 2. Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva

Obeleževanje svetovnega dneva čebel, ki so simbol pridnosti, vztrajnosti, gospodarnosti, skrbnosti, modrosti itd. bo prav v mesecu maju potekalo zato, ker je na severni polobli to čas najbujnejšega razvoja čebel. Takrat so čebele najštevilčnejše in se začnejo razmnoževati, potrebe po opraševanju pa so največje. Na južni polobli je takrat jesenski čas spravila čebeljih pridelkov in z njim povezan čas medu.

Kot ambasadorke čistega okolja so čebele temelj človeškega prehranjevanja, saj se brez njih rastline ne bi mogle razmnoževati. Zaradi uporabe pesticidov, onesnaževanja okolja, podnebnih sprememb in naraščajočega števila svetovnega prebivalstva pa so vedno bolj ogrožene. Največji sovražnik čebel smo ljudje, ki se vse premalo zavedamo pomembnosti njihovega obstoja. V ta namen moramo že najmlajše seznanjati s pomenom njihovega obstoja, kakor tudi s problematiko velike onesnaženosti okolja, ki znatno vpliva na zdravje ljudi, rastlin in živali.

Albert Einstein je nekoč dejal: Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.

Naravoslovni dan ‘Od čebele do medu’

Naši šestošolci so se v maju odpravili na naravoslovni dan v Čebelarski center Slovenije na Brdo pri Lukovici, kjer ima sedež tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki že vrsto let zgledno sodeluje s šolami in z vrtci.

Čebelarski center SlovenijeSlika 3. Čebelarski center Slovenije

Učenci so v naravnem okolju lahko od blizu spoznali življenje čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica naše hrane. Ustrezno zaščiteni so si ogledali čebelnjake, spoznali organiziranost čebelje družine, delo in opremo čebelarja. Seznanili so se z zgodovino čebelarstva na Slovenskem in v spremstvu vodičke obiskali zeliščno-čebelarsko učno pot. Okušali so različne vrste medu in ostale čebelje pridelke. Izvedeli so, da je avtohtona kranjska sivka po zaslugi gorenjskih čebelarjev zaslovela na vseh kontinentih in da so množični pogini čebel v zadnjih letih resen pokazatelj, da v našem okolju ni vse tako, kot bi moralo biti. Še posebej pa so si zapomnili primerjavo matice in delavke, ki so si ju lahko skozi steklo tudi od blizu ogledali. Zelo presenečeni so bili nad velikostjo matice, ki je res občutno večja od delavke.

Opozorili so jih, da se moramo zavedati hudih posledic podnebnih sprememb, onesnaženosti okolja in škodljive uporabe pesticidov, ki so vzrok bolezni čebel in njihovega izumiranja. V današnjem času čebele brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti. Ob pomanjkanju poletne paše jim morajo dovajati vodo in jih hraniti. Za njihovo ohranitev pa lahko veliko naredimo tudi sami s sajenjem medovitih rastlin, kot so paradižnik, paprika, buče, borovnice, jagode, sadno drevje, sivka, meta, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, melisa, bazilika … V parkih naj bi raslo čim več kostanjev, lip in javorov, s čimer bi pomagali ne le čebelam, ampak tudi ostalim opraševalcem. Na polja bi se morala vrniti kraljica čebelje paše ajda, na travnike pa travniško cvetje, ki zaradi prehitre košnje vse bolj izginja. Z izginjanjem cvetočih rastlin pa izginja tudi bogat vir hrane za čebele.

Razstava v šolski avli-1Ob 1. svetovnem dnevu čebel so šestošolci z mentorico v šolski avli pripravili tudi zanimivo razstavo, v knjižnici pa smo na ogled postavili knjige s področja čebelarstva, ki jih je dopolnjeval izbor knjižic iz dolgoletne zbirke Čebelica s prav takšnim logotipom.

Slika 4. Razstava v šolski avli – 1

Razstava v šolski avli - 2Razstava v šolski avli- 3
Slika 5. Razstava v šolski avli – 2    Slika 6. Razstava v šolski avli – 3

 Razstava v knjižnicilogotip zbirke Čebelica
Slika 7. Razstava v knjižnici                           Slika 8. Logotip zbirke Čebelica

Tradicionalni slovenski zajtrk

Od leta 2012 na tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane. V okviru tega dne na naši šoli poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ko otroci zaužijejo zajtrk iz živil slovenskega porekla (mleko, jabolko, kruh, med, maTradicionalni slovenski zajtrkslo). Tega dne se z njimi še posebej pogovorimo o zajtrku kot pomembnem obroku dneva, o prednostih uživanja lokalno pridelanih živil, o kulturi in pomenu zdravega prehranjevanja in gibanja, kakor tudi o pomenu čebelarstva in odnosa do okolja.

Slika 9. Tradicionalni slovenski zajtrk

Pobudnica projekta Čebelarska zveza Slovenije otroke v vrtcih in prvi triadi obdari in razveseli z izobraževalno zgibanko ‘Čebelica, moja prijateljica’, ki otroke v sliki in besedi na prijazen način seznani s čebelarstvom in z vlogo čebel pri pridelavi hrane, kakor tudi s pomenom čistega okolja za življenje čebel.

Čebelica – Moja prijateljica

Na dan medenega zajtrka, kot ga tudi radi poimenujemo, so se lansko leto tudi naši mladi pevci s harmonikarjem pridružili istočasnemu množičnemu prepevanju ponarodele pesmi Ansambla Lojzeta Slaka ‘Čebelar’ na različnih lokacijah po Sloveniji, s čimer so potrdili, da smo Slovenci res narod čebelarjev.

Literatura

  1. Anton Janša (1734-1773) : prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju. (b.d.). Pridobljeno s http://visitzirovnica.si/kdo-je-bil-anton-jansa/
  2. Dan slovenske hrane. Pridobljeno s http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/
  3. KDOR se čebel boji, medu ne dobi: paberkovanje po čebelarski dediščini. (2018). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
  4. La. Da. (20. 5. 2018). Svet na pobudo Slovenije praznuje svetovni dan čebel. Pridobljeno s http://www.rtvslo.si/okolje/narava/svet-na-pobudo-slovenije-praznuje-svetovni-dan-cebel/455458
  5. 20. maj: svetovni dan čebel (b.d.)

Fotografije: osebni arhiv Lucije Ademoski in https://www.google.si

Motivacija za branje pri učencih z disleksijo

lucija ademoski

Lucija Ademoski

Uvod

Otroci z disleksijo sodijo v posebno skupino oseb s specifičnimi motnjami učenja, kot so bralno – napisovalne učne težave. »Težave se lahko kažejo tudi na področju hitrosti predelovanja informacij, na področju kratkoročnega spomina, pravilnega zaporedja, slušne in/ali vidne zaznave, govorjenega jezika in motoričnih spretnosti. Povezana je zlasti z obvladovanjem in uporabo pisnega jezika, ki vključuje abecedni, številčni in glasbeni sistem simbolov. Motnje lahko prizadenejo enega ali več psiholoških procesov: pozornost, spomin, jezikovno procesiranje, časovno-prostorsko organizacijo informacij, orientacijo. /…/ Prevladuje pa spoznanje, da je disleksija dedna ter z leti ne mine, pač pa spremlja osebo vse življenje.« (Dolgan Petrič, 2007, str. 73) Disleksija zajema širok spekter motenj v branju in pisanju, vendar se vse motnje ne pojavljajo pri vsakem posamezniku.

Prepoznavanje težav

Otroke dislektike lahko razdelimo v dve skupini:

  1. začetne bralce, pri katerih želimo preprečiti pojav odpora do branja, zato je zelo pomembno, da jim čim prej ponudimo v branje literaturo, čim bolj prilagojeno njihovim bralnim potrebam,
  2. otroke, ki do branja že imajo odpor.

Učni primanjkljaji oz. težave se lahko pri njih pojavljajo v različnih kombinacijah in jakostih. V branje in pisanje morajo vložiti veliko več truda kot njihovi vrstniki in se zato hitreje utrudijo. Kljub temu, da berejo pravilno, ne razumejo vsebine prebranega. Branje se jim upira in ga odklanjajo. Težko prepoznavajo in razlikujejo črke, še posebej tiste, ki so si podobne po obliki (b/d, c/č, s/š, p/b) in obračajo zloge. Z velikim naporom sledijo večjemu številu informacij in si težko zapomnijo nove pojme. Medtem ko so lahko zelo uspešni na posameznih področjih (matematika, likovna umetnost, glasbena umetnost …) pa se na področju branja soočajo s težkimi ovirami, strahovi in neuspehom. Učenci, ki berejo težko, zato posledično tudi manj berejo in so nemotivirani. Svoje motnje se zgodaj zavejo in se branju izmikajo. Pravočasna skrb za bralno motivacijo je zato zelo pomembna. V želji po doseganju lažjega in prijetnejšega šolanja jim je treba pomagati odpraviti odpor do pisane besede in postopno vzbuditi ljubezen do branja. Učenci potrebujejo veliko spodbud in prilagoditev, ki jim branje olajšajo, obenem pa vzbudijo njihovo radovednost pri odkrivanju neznanega. Knjige jim je treba približati s sistematičnim, drugačnim in njim prijaznejšim načinom dela.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje motenj branja že v začetnih letih opismenjevanja oz. v prvem triletju osnovne šole. Veščino branja, ki je osnova za uspešno učenje, odrasli prevečkrat dojemamo kot nekaj samoumevnega. Bistvo branja ni le poznavanje črk in njihovo povezovanje v zloge, besede in daljša besedila, ampak tudi razumevanje prebranega gradiva in njegova koristna uporaba. Branje je spretnost, ki se izboljšuje z vajo. Včasih pa, kljub vajam, otroci branja ne avtomatizirajo in ga zaradi neuspešnosti začnejo odklanjati. Avtomatizirana tehnika branja pa je pogoj za kasnejše branje z razumevanjem.

Metode dela in motivacija

Otrok ne smemo siliti h glasnemu branju pred razredom. Svoje branje z razumevanjem naj nadgradijo z igro vlog, s katero si utrjujejo samozavest. Otroci naj berejo takšno gradivo, ob katerem bodo uživali. Vseeno je, ali je to leposlovje ali pa poljudnoznanstveno gradivo. Pri branju naj si pomagajo s prstom, kartončkom, barvnim ravnilom ali z očali z barvnimi lečami. Pomembno je le, da branje doživljajo kot prijetno aktivnost, ob kateri se nasmejijo, prijetno vznemirijo, gradivo pa jih spodbudi k nadaljnjemu trudu in premagovanju težav. Okolje, v katerem se srečujejo s knjigo, naj bo prijetno in udobno. V njem naj bo deležen drobnih pohval za svoja prizadevanja, s katerimi si bo okrepil samozavest, lažje vstopal v interakcijo s sovrstniki, sčasoma pa si upal kaj prebrati tudi na glas.

Večina takšnih učencev pri začetnem učenju branja potrebuje ustrezno pomoč: nekateri pri usvajanju samih tehnik branja in njihovi avtomatizaciji, drugi pa pri usvajanju razumevanja prebranega. Branje jim moramo približati z različnimi oblikami branja (sestavljanje besedila iz posameznih delov, iskanje ustrezne ilustracije k prebranemu besedilu, igranje družabnih iger, poslušanje zgodb, ki jih na glas beremo knjižničarji, učitelji ali starši doma). (Lušina, 2007)

Pri otrocih, ki že imajo razvit velik odpor do branja, je naprej treba prekiniti krog odpora. Ponudimo jim lahko teden dni bralnega odmora. V tem času naj jim berejo drugi, tej fazi pa naj sledi tretji korak, ko otroci sami prevzamejo pobudo za branje, ne da bi bili v to prisiljeni. Berejo naj krajše humorne sestavke, basni, uganke, pesmice, plakate, rešujejo naj uganke in besede črkujejo. V pomoč so nam lahko humorne podloge besednih iger v slikanicah za dislektike (Medo reši vsako zmedo, Črviva zgodba, O polžku, ki je kupoval novo hišico …), ki jih spodbudijo, da knjige v celoti preberejo. Zaradi primernega besedila in ilustracij jih otroci laže berejo, hkrati pa spoznajo, da se z napačno prebranimi besedami pomen besedila povsem spremeni.

Notranja motivacija izhaja iz posameznikove notranje želje, radovednosti in potrebe po branju. Zunanji motivacijski dejavniki (nagrade, pohvale, ocene) pa vodijo k izogibanju branja, če potrditve izostanejo, ali niso v okviru pričakovanega. Motiviran bralec si želi brati in knjige izbira po lastni presoji in interesu. Učence z bralnimi težavami lahko motiviramo najprej z izborom ustreznega gradiva, ki bo vsebinsko in oblikovno prilagojeno njihovim potrebam in jih bo pritegnilo k branju. Pozorni moramo biti, da bo vsebina bralnega gradiva primerna otrokovim bralnim zmožnostim, besedilo enotno oblikovano z dovolj velikimi in razločnimi črkami enake velikosti (kombinacija tiskanih in pisanih črk je za učence zelo moteča) s kratkimi in jasnimi stavki, besede naj ne bodo pisane v vijugah ali navpično, vrstice naj bodo poravnane na levem robu, ilustracije naj bodo tople in privlačne ter dovolj odmaknjene od besedila, da ne motijo pri branju, površina papirja brez premaza, kontrast med črkami in ozadjem pa naj bo dovolj razločen. (Peruš Marušič, 2007)

Zaključek

Učenci naj si zastavijo lastne cilje (ločiti črke, ki so si podobne po obliki, povečati hitrost branja, razumeti prebrano, zmanjšati napor med branjem …), ob katerih bodo motivirani za nadaljnje delo. Otrokovih težav z branjem se morajo zavedati tako starši kot učitelji in s skupnimi napori delovati v smeri njihovega odpravljanja oz. vsaj ublažitve.

Knjižnica ima kot nevtralen prostor v šoli zelo pomembno vlogo pri razvoju bralne motivacije. V sodelovanju s specialnimi pedagogi lahko šolski knjižničar znatno vpliva na premostitev bralnih težav. V knjižničnem okolju z udobnimi bralnimi kotički se takšni učenci radi družijo z vrstniki brez prisile, dokazovanja in ocenjevanja.

»Vsi otroci, še posebej pa tisti, ki imajo bralne težave, morajo imeti možnost, da začutijo veselje ob poslušanju pesmi in zgodb, ki jim jih prebirata učiteljica ali knjižničarka ali jih preberejo sami s pomočjo učiteljice, knjižničarke, staršev. Zato naj bodo del zbirke za učence tudi otroške pesmice, knjige, prirejene za lažje branje, slikanice in revije. Tudi neknjižno gradivo ima pomembno vlogo pri premagovanju bralnih težav.« (Klavž Dolinar, 2007, str. 87)

S svojo prijaznostjo, potrpežljivostjo, z nevsiljivim svetovanjem, ustreznim izborom knjižnega in neknjižnega gradiva, s prilagojenim seznamom za bralno značko in domače branje je šolski knjižničar lahko v veliko oporo in spodbudo vsakemu učencu s tovrstnimi učnimi težavami. Knjige naj jim predstavi kot nekaj lepega in poučnega ter jih navaja na zbrano poslušanje. V šolski knjižnici naj bo vedno dobrodošel, ne glede na to, kakšen bralec je. S postopnim razvijanjem bralnih navad naj mu omogoči, da branje zanj postane nekaj prijetnega, ga vzljubi ter se ga več ne boji.

Literatura

  1. Dolgan Petrič, M. (2007). Knjižnične storitve za uporabnike s posebnimi potrebami. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 72-78.
  2. Klavžar Dolinar, M. (2007). Kako izboljšati branje pri učencih z bralnimi težavami. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 86-89.
  3. Lušina, I. (2007). Kako približati branje osebam s težavami pri branju. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 79-85.
  4. Peruš Marušič, B. (2007). Specialna pedagoginja s šolsko knjižničarko v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 90-94.

Spodbujanje branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V prispevku bom predstavil nekatere načine motivacije v šolski knjižnici za branje ter pri branju, saj šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostmi omogoča mladim obiskovalcem stik s prostorom, z gradivom, storitvami ter jih prepričati, da postanejo uporabniki.

Naša šolska knjižnica je nekaterim učencem na šoli edina in prva knjižnica, ki jo obiščejo v vseh svojih devetih letih šolanja (v sedmem razredu je, v okviru projekta Rastem s knjigo (RSK), sicer organiziran nekaj urni obisk splošne knjižnice). Zaradi tega se trudim zagotoviti, poleg literature za obvezna branja, tudi dodatno literaturo, ki si jo učenci želijo izposojati in brati. Poleg zanimive ponudbe knjig, poskušam učence dodatno navdušiti z različnimi dejavnostmi, projekti, predmeti (družabne igre, 3D očala) in informacijsko-komunikacijsko opremo (IKT).

Obiskovanje šolske knjižnice in načini spodbujanja branja

Učenci obiskujejo našo knjižnico pred, med in po pouku. Pred poukom v knjižnico pridejo prosto, neorganizirano in se seznanjajo s knjižnico, gradivom, rešujejo uganko meseca, izbirajo gradiva za bralne značke, domača branja, seminarske naloge, igrajo namizne družabne igre, uporabljajo referenčno gradivo ter OPAC za iskanje gradiva (na računalniku ali tablici).

Med poukom izvajam, v sodelovanju z učitelji, medpredmetne ure, kjer se ura pouka obogati z izvajanjem knjižničnega-informacijskega znanja (dalje KIZ). Vsebine so vezane na sam predmet, katerega učitelj uči, cilji [1] KIZ-a pa so za vsako šolsko leto, določeni po razredih. Ravno tako sodelujem pri dnevih dejavnosti in vključujem knjižnično dejavnost pri temah in določenih ciljih. Po pouku učenci knjižnico obiščejo za reševanje domačih nalog, saj je knjižnica svetel in topel prostor, s 30 čitalniškimi sedeži in bogato referenčno zbirko (slovarji, atlasi, leksikoni …). Uporabljajo tudi IKT opremo (računalnike, tablice in i-tablo), s pomočjo katere brskajo po COBISS/OPAC-u [2], spletnih učilnicah šole ter uporabnih spletnih straneh.

Vsako leto sem, za spodbujanje branja in uporabe knjižnice ter njenih storitev, izvajal uganko meseca, glasovanje za Prulsko knjigo meseca, razne tematske delavnice, interaktivne kvize v spletni učilnici, kino knjižnico, bralna tekmovanja (Naša mala knjižnica), interesne dejavnosti, namizne družabne igre, delo z IKT opremo, vključevanje v mednarodne projekte (eTwinning) … Pri vsaki dejavnosti se je lahko posameznik našel in spodbudil svojo radovednost, vadil branje, krepil kompetence in bogatil besedni zaklad ter znanja. Več o posameznih dejavnostih v nadaljevanju.

Motivacijske dejavnosti in branje

Učence se trudim navdušiti za branje tako ali drugače. Kot že omenjeno, za dvig interesa branja skušam učencem spodbuditi radovednost v sklopu pouka (medpredmetno povezovanje pouka s knjižničniim informacijskim znanjem), individualno ob obisku knjižnice, v okviru interesnih dejavnosti in projektov. Če samo izpostavim nekaj najbolj uspešnih dejavnosti, kjer učence dodatno motiviramo:

  • Knjiga rekordov, govoreča knjiga, 3d očala …
  • Razstave
  • Mednarodni projekt Naša mala knjižnica (NMK [3]) – branje in reševanje delovnega zvezka (pred leti so bili učenci nagrajeni z največjo narisano žirafo[4]),
  • Mesec šolskih knjižnic (vsako leto v oktobru obeležimo pomen šolske knjižnice),
  • Bralni šotor,
  • Mednarodni projekti eTwinning (World book day …),
  • IKT oprema (e-bralnik, tablični računalnik, i-tabla) in aplikacije (Padlet, Lino, Powtoon, Kahoot, QR kode …).

imageimage

Primeri QR kod, v katerih se skriva del nalog oziroma napotkov za učence, ki so pri uri pouka uporabljali tablice ali pametne telefone.

Z različnimi dejavnostmi sem si zastavil cilje, ki naj bi jih udeleženci dosegli. Vedno je bila v ospredju bralna pismenost, ravno tako veselje do branja. Večkrat sem z zgledom pritegnil obiskovalce knjižnice pa tudi s kakšno zvijačo (kot primer lahko navedem primer, ko sem po knjižnici večkrat na vidnih mestih pustil zanimivo knjigo, z označenimi stranmi, kot da jo je nekdo pozabil. Ko so me učenci opozorili na to knjigo, sem nakazal, da je označen izjmeno zanimiv odstavek … ter tako marsikoga prepričal v kukanje in posledično branje tega besedila in celo v izposojo določene knjige).

V nadaljevanju sem izpostavil dve zaslonski sliki, ki sta nastali v računalniški učilnici, kjer so učenci uporabljali aplikaciji Padlet ter Lino. Večkrat za uvodno motivacijo in pogovor o branju pripravim področje v aplikaciji, kjer učenci pišejo in predstavljajo svoje najljubše knjige. To se je vedno izkazalo za dobro iztočnico ure o pogovoru o avtorjih, branju … Vsi udeleženci so tudi lahko videli, kaj so priporočili drugi, o čem so pisali ter tako dobili tudi kakšne vrstniški predlog za branje.

image

Zgornja zajeta zaslonska slika prikazuje program Padlet [5], kjer so morali učenci v sklopu interesne dejavnosti Knjižničarski krožek, zapisati svoje najljubše knjige (nekateri so dodali celo fotografije naslovnic). Naslednja zaslonska slika pa prikazuje program Lino [6], kjer so petošolci, pri uri KIZ-a, opisovali svoje najljubše knjige.

image

Velik prelom pri motivaciji za branje (še posebej za fante), se je izkazala uporaba e-bralnika, na katerem so bile naložene nekatere knjige za obvezno domače branje (Cankar: Moje življenje, Tavčar: Med gorami in druge). Večina fantov je prebrala gradivo za obvezno domače branje s pomočjo e-bralnika, saj niso bili obremenjeni z debelino knjige (število strani) niti s starostjo knjige ter posledično drobnim tiskom na porumenelih listih. IKT oprema je bila večkrat uporabna tudi pri branju v tujem jeziku (angleški, nemški, ruski), kjer so učenci brali predpisane knjige za tujejezične bralne značke. Poleg tega so uporabili aplikacije ter predvajali zvok, poslušali izgovarjavo besed ter reševali interaktivne naloge.

Omeniti je potrebno tudi motiviranje učencev z igranjem namiznih družabnih iger, ki so povezane ali pa so nastale po literarni predlogi (Gospodar prstanov, Hobit, Strahek, Zofijin svet in druge…). Pri interesnih dejavnostih ter pri uvodni motivaciji sem predstavljal igre, jih ponudil v igranje, učence premagoval ter jim svetoval, da sem prej prebral knjigo ter poznal odgovore. Izposoja knjig, povezanih z družabnimi igrami, je tako narasla.

Sklep

Med leti sem ugotovil, da so učenci vedno dodatno motivirani za branje in raziskovanje literature, če nato svoja opažanja in povratne informacije zapišejo s pomočjo IKT naprav. To se vsako leto pokaže tudi po obisku splošne knjižnice (v okviru RSK), saj morajo kot povratno informacijo o obisku knjižnice, v spletni učilnici rešiti kviz. Tudi pri mlajših učencih sem opazil, da so bili bolj zatopljeni v branje in uporabo knjig, za katere so potrebovali npr. 3D očala. Še posebej zanimivo je bilo branje knjige s pomočjo tabličnega računalnika.

Predvsem se mi zdi pomemembno, ko spremljam vsako generacijo, njihove bralne zmožnosti in zanimanja je, da jih spodbudim k branju z zgledom ter naborom literature, da vsakdo najde kaj zase (poleg predpisanih bralnih seznamov, obveznega domačega branja …).

Literatura

  1. Drnovšek, M. (2017). Branje za znanje. Povezovanje, sodelovanje, skupnosti, Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Str. 374-387.
  2. Janeš, L., Škrlj, G. (2012). Spodbujanje in spremljanje bralnih navad učencev tretjega triletja osnovne šole. Šolska knjižnica, letn. 22, (1), str. 50-59.
  3. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2017.
  4. Škrlj, G. (2016). Kdo prebiva na knjižnih policah v naši šolski knjižnici? Šolska knjižnica, letn. 25, (3/4), str. 64-67.
  5. Škrlj, G. (2013). Namizne družabne igre v šolski knjižnici – dodatna motivacija. Šolska knjižnica, Letn. 23, (2), str. 83-90.
  6. Škrlj, G. (2013). Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu. Šolska knjižnica, letn. 23, (3/4), str. 183-188.
  7. Škrlj, G. (2014). Učenje v šolski knjižnici z namiznimi družabnimi igrami. Knjižničarske novice, letn. 24, (7/8), str. 21-22.

[1] Cilji so zapisani v Kurikulu Knjižnično informacijsko znanje: osnovna šola.
[2] Katalog naše knjižnice
[3] Več o projektu na uradni spletni strani: http://www.nasamalaknjiznica.si/sl/
[4] Več o dogodku sem zapisal v prispevku Likovna delavnica v okviru projekta Naša mala knjižnica (v Šolska knjižnica, letn. 25, št. 1/2 (2016), str. 102-103)
[5] Dostopno na https://padlet.com/
[6] Dostopno na http://en.linoit.com/

Varna uporaba interneta v šolski knjižnici OŠ Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V današnjih časih je raznolika informacijska tehnologija del našega vsakdana. Od tega, da uporabljamo mobilne telefone in brezstične kartice za potovanje z avtobusi in vlaki, do tega da za iskanje po knjižnici uporabljamo spletni katalog (OPAC) in mCOBISS[1], beremo knjige na e-bralnikih, dostopamo do gradiva za šolo v spletnih učilnicah … A vse le ni tako enostavno in varno, zato na naši šoli vsakoletno načrtujemo posebne oblike pouka tako v računalniški učilnici in knjižnici, ki vključuje uporabo kot tudi varnost in varno rabo interneta. Učitelji se redno izobražujemo s področja tematike interneta, ki jih organizira Zavod Arnes ter Center za varnejši internet, redno spremljamo literaturo, objave in novosti s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (dalje IKT). V nadaljevanju prispevka bom predstavil izobraževanje na naši šoli na področju pravilne rabe interneta (v sklopu pouka in dnevov dejavnosti) ter kako v knjižnici poudarjamo pomen pravilne rabe interneta.

Izobraževanje na področju varne uporabe interneta

»Upoštevati moramo, da je spletna varnost predvsem znanje. Star kitajski pregovor pravi: »Daj človeku ribo in si ga nahranil za en dan. Nauči človeka loviti in si ga nahranil za življenje.«Podobno je naravnana tudi spletna varnost, pri kateri blokiranje in omejevanje spletnih vsebin nimata dolgoročnega učinka na učence, temveč delujeta z danes na jutri. Upoštevati moramo tudi, da se tehnologija hitro spreminja. Veliko bolje se obnese izobraževanje, kako naj se učenci varno in odgovorno vedejo na spletu, kar jim bo omogočalo urjenje in pridobivanje veščin o varni in odgovorni rabi interneta, ki jih bodo obdržali celotno življenje.« (Lesjak, 2016, str. 9). Izhajajoč iz dejstva, da je internet in IKT del našega vsakdana, na naši šoli posvečamo precej ur pouka in dejavnosti ravno učenju o in za uporabo interneta. Zato tudi vsako leto, v mesecu februarju, ki je mesec internetne varnosti, natančneje 6. februarja poteka Dan varne rabe interneta. Tudi letos je bil obeležen pod sloganom »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj«. Po šoli smo nalepili plakate, učencem razdelili informativno gradivo (brošure, nalepke, kazalke …), v knjižnici pa je bila postavljena tematska razstava. Poleg tega dneva pa na šoli vsako šolsko leto, za učence 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja, organiziramo in izvedemo dneve dejavnosti, v sodelovanju s Centrom za varnejši internet (Safe.si). V računalniški učilnici na šoli izvedemo delavnice, kjer se učenci učijo varne rabe, obnašanja na spletu … Ogledajo si informativne filme, ki na ilustrativen način prikažejo neželeno in neustrezno vedenje na spletu in posledice, ki jih tako obnašanje pusti. Zatem rešijo naloge, ki so vsebinsko povezane s predstavitvami.

clip_image002
Slika 1. Plakat na hodniku, razstava gradiv v knjižnici ter čitalniški izvodi publikacij

Tudi učitelji smo se v sklopu dodatnega izobraževanja, prijavili na izobraževanje z naslovom Varna raba interneta in naprav[2] (v izvedbi Zavoda Arnes), kjer smo se seznanili s temami po sklopih: zaščita naprav; zaščita podatkov in digitalne identitete in zaščita zdravja in okolja. Seminar in delavnice (ki so potekale v veliki meri preko spletnih učilnic) so nam, poleg osvežitve že znanega, postregle z novimi informacijami in dodatnimi znanji (posebno pozornost je potrebno usmeriti v rabo računalnikov in zaščite, saj vodimo dokumentacijo preko spletnih aplikacij, e-dnevnikov in uporabljamo spletne učilnice).

Pouk v knjižnici

V naši knjižnici so pripravljena navodila in napotki za uporabo namenskega računalnika ter plakati z nasveti za pravilno uporabo interneta. Posebna navodila in uporaba takšnih in drugačnih IKT naprav v knjižnici so določena v 8. in 9. členu Knjižničnega reda OŠ Prule[3], s katerim se učenci seznanijo ob vstopu v šolo in upoštevajo od prvega obiska knjižnice.

Posebej za učence je, v sklopu spletnih učilnic naše knjižnice, pripravljeno poglavje, kjer najdejo vse potrebno za informiranje o varni in zakoniti rabi interneta. V spletni učilnici sem pripravil tudi poseben interaktivni kviz, ki služi za uvodno motivacijo pri smotrni uporabi interneta.

clip_image004
Slika 2. Poglavje v spletni učilnici in računalniški kotiček v knjižnici

Spletno učilnico uporabimo, kadar izvajamo pouk knjižnično-informacijskega znanja, v povezavi z določeno vsebino predmeta v razredu. V kurikulu Knjižnično informacijsko znanje so zapisane kompetence, ki jih učenec tekom obiskovanja osnovne šole pridobi in razvija. Ena pomembnejših v današnjih časih je digitalna kompetenca, ki jo učencem pomagamo razvijati in usvojiti. Bistvo je, da učenec s pomočjo odrasle osebe (učitelj, knjižničar …) osmisli uporabo interneta. Pri pouku vedno poudarim in izpostavim tudi spoštovanje avtorskih pravic (učenci rešujejo učne liste ter navajajo vire, od kje so prepisali besedilo in podatke). Ob tem jih vedno opozorim, da je potrebno vsak vir večkrat preveriti (tiskani/spletni vir, saj na spletu vsak lahko dodaja besedila, fotografije, kar praktično prikažem z lažnim primerom iz Wikipedije).

Zaključek

»Informacijska tehnologija se na šolah pojavlja v najrazličnejših oblikah. Bodisi kot izključno tehnologija v obliki namiznih in prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov, digitalnih tabel, fotoaparatov, kamer in ostalih digitalnih učnih pripomočkov bodisi kot digitalna vsebina v obliki elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov, drugih gradiv, učnih portalov, aplikacij, igric, videoposnetkov, MOOC-ov[4], učnih družabnih omrežij in drugih storitev, ki jih omogoča internet.« (Lesjak, 2016, str. 7). Vsa tehnologija je s seboj prinesla tako pozitivne kot negativne učinke, zato je pomembno, da se temi posveča več pozornosti in nameni posebne izobraževalne prijeme. V svetu, kjer je tehnologija začela prevladovati, jo je pomembno obvladovati in smiselno uporabljati v normalnih mejah (da uporaba ne preraste v odvisnost). »Naloga učiteljev in ostalih šolskih delavcev je, da ohranijo učenčevo varnost, kar pa lahko naredijo na različne načine. Učence morajo naučiti pravilne uporabe digitalnih tehnologij ter poskrbeti, da spoznajo nevarnosti in tveganja, ki jih lahko doletijo, ter kako se pred njimi zaščititi.« (Dugar, 2014, str. 26). Ne smemo zanemariti dejstva, da mladi posnemajo starejše, tako svoje starše/sorodnike kot šolsko osebje in tudi slavne osebe (sledijo jim na družabnih omrežjih), zato je potrebno usmerjati in bdeti nad smotrno uporabo IKT pripomočkov. Zato je pomembno tudi sodelovanje s starši.

Literatura

  1. Dugar, R. 2014. Obravnava varne rabe interneta na slovenskih osnovnih šolah: diplomsko delo. Ljubljana: [R. Dugar].
  2. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20. 2. 2018.
  3. Lesjak, B. 2016. Problematika spletne varnosti v šolah: smernice za vodstva šol. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko. Pridobljeno 20. 2. 2018.
  4. Varna raba interneta: priročnik za učitelje. 2006. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko. Pridobljeno 20. 2. 2018.

[1] Več o aplikaciji: http://m.cobiss.si/
[2] Več o izobraževanju: https://www.arnes.si/storitve/varnost/mooc-v/
[3] Knjižnični red je dokument, ki določa pravila in obnašanje v šolski knjižnici.
[4] MOOC je kratica za Massive Open Online Course, kar pomeni množični spletni tečaj, ki poteka odprto na internetu za različne udeležence (tudi več tisoč).

Kontaktni seminar u Ljubljani

marina_mirkovic

Marina Mirković

U Ljubljani je u organizaciji Agencije za mobilnost i programe EU od 2. do 4. listopada 2014. godine održan međunarodni kontaktni seminar s temom „Učenje kroz igru u učionici budućnosti“.

Među pet sudionika Republike Hrvatske odabranih prema ocjenjenoj prijavi i iskazanoj osobnoj motivaciji za sudjelovanjem u aktivnosti, bila je profesorica Marina Mirković iz Slika 1Tehničke škole, Požega.

Na seminaru je bilo sveukupno 70 sudionika iz brojnih europskih zemalja (Poljska, Slovenija, Hrvatska, Češka, Irska, Grčka, Ukrajina, Italija, Portugal, Španjolska, Francuska, Norveška, Mađarska).

Slika 1. Sudionici seminara

Sudionici su kroz predavanja upoznali kreativnu uporabu igara u učionici. Prezentiran je Erasmus + program i eTwinning aktivnosti. Objašnjeno je kako pokrenuti i voditi uspješan eTwinning projekt te prikazani primjeri projekata kroz primjere dobre prakse. Analizirana je pedagoška vrijednost eTwinning projekata.

Održane su dvije radionice. U jednoj od njih nastavnici su upoznali rad na eTwinning portalu te njegov alat TwinSpace. Portal služi nastavnicima i njihovim učenicima za upoznavanje i suradnju s kolegama iz europskih škola, a za takav oblik suradnje nisu potrebna novčana sredstva. U drugoj radionici pod nazivom „Lov na blago“ sudionici su se zabavili u potrazi za QR kodovima skrivenim unutar određenog dijela hotela te otkrivanjem sadržaja kodova (pitanjima) i odgovaranjem na pitanja.

Predavači na seminaru bili su eTwinning ambasadori i članovi nacionalnih službi za podršku eTwinningu pri Agenciji za mobilnost i programe EU iz Norveške, Italije, Slovenije i Portugala.

Slika 2Slika 3
Slika 2. Radionica o eTwinning portalu       Slika 3. Radionica „Lov na blago“

Na seminaru su sudionici imali mogućnost uspostaviti suradnju s europskim kolegama i pokrenuti međunarodne projekte koristeći portal eTwinning. Tako je među brojnim Slika 4projektima osmišljen i projekt o učenju stranih jezika (talijanski, engleski i njemački jezik) putem računalnih igara. Partneri u budućem projektu bili bi: OŠ Jordanovac, Zagreb (njemački jezik), Osnovna škola Podmurvice, Rijeka (talijanski jezik), Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič, Slovenija (engleski jezik) te I. osnovna škola Čakovec i Tehnička škola Požega (izrada računalnih igara).

Slika 4. Nastavnici-mentori budućeg eTwinning projekta

Učenici i njihovi mentori-nastavnici surađivati će putem interneta, odnosno eTwinning portala na izradi projekta. Nadamo se uspješnoj suradnji u kojoj će učenici proširiti svoje informatičko znanje, kao i poznavanje stranih jezika. Vjerujem da će zajednički rad i međusobna komunikacija s učenicima u projektu rezultirati novim prijateljstvima.

Slika 5Uz profesoricu Mirković, na seminaru su iz Republike Hrvatske sudjelovale: Eva Brlek (Centar za odgoj i obrazovanje „Tomislav Špoljar“, Varaždin), Ljiljana Marjanović-Cipek (Osnoivna škola Jordanovac, Zagreb), Roberta Bonassin (Osnovna škola Podmurvice, Rijeka) i Ivana Ružić (I. osnovna škola Čakovec).

Slika 5. Sudionice seminara iz Republike Hrvatske

Sve aktivnosti seminara uspješno su provedene. Sudionici su imali priliku aktivno participirati u svim sadržajima. Omjer radnih, društvenih i neformalnih aktivnosti bio je vrlo dobro izbalansiran. Sudionici su bili povezani i aktivni u svim sadržajima seminara. Za Slika 6istaknuti je pozitivne primjere direktne i neposredne suradnje na radionicama kada su sudionici surađivali i ispunjavali određene zadatke. Kroz komunikaciju i razmjenu ideja stvarali su projektne ideje i započinjali određene eTwinning projekte. Svi su sudionici seminara bili vrlo aktivni, na predavanjima kao i na radionicama. Zanimljiva je bila razmjena iskustava, stavova, mišljenja i ideja.

Slika 7Slika 6, Slika 7. Aktivnosti sudionika na seminaru

Ciljevi seminara u potpunosti su ostvareni. Seminar s predavanjima i radionicama osnova je za stjecanje saznanja o načinu kako pokrenuti i uspješno realizirati međunarodni školski projekt. Edukacije koje pruža eTwinning nužne su u pripremi učenika i nastavnika za cjeloživotno učenje.

Slika 8Aktivnosti seminara bile su financirane u okviru programa Erasmus+, eTwinning od strane Europske unije preko Agencije za mobilnost i programe EU. Sudionicima seminara bio je osiguran smještaj u hotelu City Ljubljana. Organiziran je obilazak slovenske prijestolnice i upoznavanje njenih znamenitosti, mostova i legendi.

Slika 8. Upoznavanje Ljubljane

Seminar je pružio stjecanje novog iskustva uvođenja međunarodnih projekata u nastavni proces kroz nastavu i izvannastavne aktivnosti učenika. Učenje kroz računalne igre otkriva nove načine dizajna nastave pomoću informatičke i komunikacijske tehnologije i istovremeno pruža učenicima mogućnost stjecanja vještina i sposobnosti potrebnih za budućnost. Odabirom suvremenih didaktičkih strategija u ostvarivanju ciljeva odgoja, nastavniku se pruža mogućnost kreiranja raznih metodičkih scenarija kojima se postiže nova kvaliteta nastave, povećan interes i motivacija.

Nove ideje i raznolikosti koje upoznate među svojim kolegama, sudionicima seminara omogućuju bolji i kreativniji rad. Osmišljeni su projekti koji će doprinjeti povezanosti i razmjeni iskustava učenika i nastavnika škola diljem Europe.

eTwinning Kontakt seminar slavenskih država

dubravka_granulic

Dubravka Granulić

Zašto Slavenski seminar?

clip_image002eTwinning Kontakt seminari su dizajnirani za traženje projektnih partnera.

Glavni cilj ovog kontakt seminara je okupiti sudionike iz svih slavenskih zemalja koje sudjeluju na portalu eTwinning, kako bi dogovorili projektne ideje na svojim materinskim jezicima. 

U provedbi eTwinning projekata korisnici eTwinning portala najčešće koriste engleski kao radni jezik projekata što vrlo često može biti ograničenje edukatorima i nepremostiva prepreka za razvoj kreativnih ideja na međunarodnom nivou.

Kontakt seminari pružaju mogućnost razvoja suradnje s imageeuropskim kolegama iz slavenskih zemalja u slučaju da ne poznajete dobro strani jezik ili želite svoju ideju provesti na materinjem jeziku, a organizirani su za učitelje, nastavnike i profesore materinjeg jezika i školske knjižničare koji rade s učenicima u osnovnoj i srednjoj školi.

Još jedna dobra strana kontakt seminara je i način financiranja. Nakon poslane prijave, Agencija za mobilnost i programe EU odabire deset nastavnika kojima dodjeljuje financijsku potporu za putne troškove i kotizaciju. Kotizacija uključuje radne materijale, obroke i smještaj na bazi dva noćenja, a dnevnice se ne isplaćuju.

Tako je ove godine na Kontakt seminaru slavenskim država sudjelovalo šest nastavnika hrvatskog jezika i tri knjižničarke iz osnovnih i srednjih škola iz Republike Hrvatske.

Članovi hrvatskog tima na ovom Seminaru bile su knjižničarke Đurđica Krčmar Zalar, Ines Krušelj-Vidas i Kristina Ivošević te nastavnici hrvatskog jezika Diana Greblički-Miculinić, Jurica Vuco, Ivana Prakaturović, Ivan Galić, Sonja Latal i Dubravka Granulić. Kao podrška nacionalne službe iz Hrvatske bila je Ana Kunović, stručna savjetnica za Comenius pitanja.

U Ljubljani je u City hotelu od 11. do 13. travnja 2013. godine održan Kontakt seminar slavenskih zemalja na kojemu je sudjelovalo 56 sudionika iz Bugarske, Češke Republike, Poljske, Republike Hrvatske, Slovačke i Slovenije .

Program Seminara

imageU sadržajnom trodnevnom seminaru sudionici su od članova nacionalnih službi za podršku eTwinningu doznali o najnovijim programskim aktivnostima Comeniusa i eTwinninga plus, a tijekom drugog dana imali su prilike u petnaest minutnim prezentacijama vidjeti primjere dobre prakse svojih kolega: Nevenke Mandelj iz Slovenije, Denyse Križanova iz Slovačke i Pavela Vrtela iz Češke Republike, Gracjane Wieckowske iz Poljske i Dubravke Granulić iz Hrvatske.

imageU zanimljivoj radionici voditeljice Urške Bučar iz Slovenije sudionici seminara upoznali su rad na pametnoj ploči i mogućnostima njezina korištenja na nastavi materinjeg jezika. Radionicu o korištenju TwinSpacea (virtualnog prostora na kojemu su vidljivi rezultati i suradnja partnera u provođenju zajedničkog projekta) i eTwinning radne površine vodile su Katarina Hrbanova, NSS iz Slovačke i Martina Nebeska, NSS iz Češke Republike.

Izvrstan prikaz ostvarenih projekata pokazali su dugogodišnji eTwinning partneri Denysa Križanova i Pavel Vrtel čija je motivacija i eTwinning prijateljstvo nadahnulo mnoge da tijekom sljedećeg dana kreiraju vlastite projekte koje će u budućnosti provoditi na slavenskim jezicima.

Novi projekti

imageNa seminaru ideja nije nedostajalo. Promišljalo se o ekologiji, tradiciji i folkloru, mitovima, bajkama i legendama, prozi, lirici i dramatizacijama, povijesti slavenskih spomenika jezične kulture, a slavenska riječ je postala središnja misao mnogih partnera oblikovana u naslovima projekata kao što su „Moja najbolja prijateljica je priča“ ili u „U zagrljaju slavenske poezije“.

Ljubljanska gostoljubivost

imageOrganizatori seminara profesionalno su i srdačno organizirali sve radne, društvene i neformalne aktivnsosti na kojima su sudionici razgovarali na svom materinjem jeziku te vrlo brzo uočili zajedništvo u jezičnim frazama.

Jedna od neformalnih aktivnosti bio je obilazak Ljubljane. U jednosatnom obilasku pješačke zone samog središta grada u zanimljivoj i dinamičnoj prezentaciji slovenskog vodiča doznali smo da je glavni grad Slovenije nekad bio rimska naseobina poznata pod imenom Emona nastala godine 15. poslije Krista, te da se prvi put spominje pod sadašnjim imenom tek 1144. godine.

imageZanimljivo je bilo čuti legendu o ljubljanskom zmaju koji je od baroka dio grba grada Ljubljane. Ilustrira snagu, hrabrost i veličinu, a naglašena je njegova važnost na Zmajskom mostu, raznim heraldičkim znakovima, na stepenicama dvorca i gradskoj zastavi.

Odlazeći iz ovog pitomog europskog grada sudionici seminara ponijeli su sa sobom sjećanje na susret slavenskih kultura u kojem su započeti brojni eTwinning projekti koji će pomoći učiteljima i nastavnicima u širenju njihovih kreativnih ideja i uključivanju u europsko društvo znanja i građanstva.

Financijska potpora dobivena je u sklopu Programa za cjeloživotno učenje preko Agencije za mobilnost i programe Europske unije. Sadržaj ovog članka isključiva je odgovornost autorice, a Agencija za mobilnost i programe Europske unije i Europska komisija nisu odgovorne za načine na koje bi se te informacije mogle koristiti.