Bajke su naše bogatstvo

lea_napotnik

Lea Napotnik

Sažetak

U ovom radu je opisan projektni rad prvoškolaca koji su istraživali i učili o različitim bajkama. U uvodu je navedeno značenje bajki. Važne su za razvijanje mašte kod djece, za prevladavanje strahova, za proširivanje rječnika, a ujedno su i naše kulturno bogatstvo. Slijedi opis načina učenja o različitim bajkama. Opisani su različiti i zanimljivi načini učenja o bajkama i popratnim aktivnostima – stvaranje, izrada rječnika, lokalna klasifikacija i analiza intervjua ispitanih učenika.

Ključne riječi: slovenske bajke, učenje, stvaranje, lokalna klasifikacija.

Uvod

Bajke, pripovijetke, legende i basne su se uvijek smatrale djelima narodnog duha, koja se na svojstven način prenose iz generacije u generaciju. Sadržaji se odnose na ljudsku maštu, iskustvo i uobičajenu komunikaciju. Bajke su ljudima služile za obogaćivanje života, za razvijanje mašte, za prevladavanje strahova i neobjašnjivih događaja. Bajke imaju čudesnu moć, jer dobro uvijek pobjeđuje zlo, i unatoč napetostima, uživamo u iščekivanju sretnog kraja. One su bogat izvor lokalnog naslijeđa i kulture, pa je jako važno da ih naši najmlađi i upoznaju. Iz tog razloga sam se odlučila posvetiti više vremena upoznavanju bajki, te sam odlučila s učenicima na zanimljiv način istražiti i što više naučiti o slovenskim bajkama. Željela sam da mladi slušatelji i čitatelji vlastitim osjetilima iskuse bogatstvo bajki, te da nauče o njihovim osobitostima i spontano nauče kako su njihovi preci živjeli i doživljavali svijet. Moja je namjera bila da se narodna tradicija o bajkama ne zaboravi, na način da se i dalje prenosi s jedne generacije na drugu. Mislim, da čak i kroz narodnu tradiciju djeca grade svoj identitet. Čitanjem različitih bajki djeca uče o ljudskom životu koji je u prošlosti bio drugačiji. Istraživali su lokalne posebnosti bajki, a slušanjem bajki obogaćivali su svoj rječnik i izradili rječnik manje poznatih riječi. Proveli smo i intervju.

Opis aktivnosti

1. Slovenske bajke

Učenici su na početku razmišljali o slovenskim bajkama i isticali koncepte koji se odnose na bajke. Misli, asocijacije i izvedbe djece smo zapisivali na plakat. Saznali smo da znaju jako puno o bajkama. Nastala su tri koncepta: slovenski, narodni i koncept o bajki. Pojmove smo osmislili i povezali.

U nastavku smo zajedno razmišljali, razgovarali i tražili inIMG_3908formacije o slovenskim bajkama. Otkrili smo da bajke imaju svoje posebnosti. Pojavljuju se ljudi, stvorenja iz bajki, neodređena mjesta, ali s karakteristikama koje otkrivaju gdje je bajka nastala, autor nije poznat. Tako smo došli do saznanja zašto govorimo slovenski, zašto narodne i zašto bajke.

Slika 1. Što su slovenske bajke?

2. Čitanje bajki

Uz pomoć knjižničarke, potražili smo policu s narodnim bajkama i otkrili da različiti ljudi imaju različite bajke. Među njima smo, naravno, pronašli najviše slovenskih bajki. Odabrali smo ih i stavili na posebnu policu. Dogovorili smo se da će te knjige neko vrijeme biti na posebnom mjestu, a mi ćemo često posegnuti za njima i upoznavati slovensku tradiciju bajki. Odabrane bajke su nam često čitali i pripIMG_3912ovijedali u različitim prilikama: učitelji, stariji učenici, Tamarina baka i članice Udruge umirovljenika Šempeter. Svaku bajku često smo obnovili i provjerili razumijevanje sadržaja, tražili osobine bajke, lokalne karakteristike, analizirali smo ih, ponovo doživjeli i stvarali. Neke bajke smo samo pročitali i u njima uživali.

Slika 2. Polica sa slovenskim bajkama

Istovremeno smo upoznali bajke iz različitih područja Slovenije (Koruška, Prekmurje, Dolenjska, Belokranjska, Gorenjska, Tolmin, Primorje, Resian, Štajerska, Savinja). Najveću pažnju smo posvetili bajkama iz domaćeg okruženja, Savinjske doline. Učenici su bili iznenađeni kada su slušanjem čuli poznata imena mjesta, brda i rijeka. Bilo im je zanimljivo da su ljudi iz našeg kraja izmislili toliko bajki.

Čitanjem zbirke Babica dobili smo ideju u školu pozvati jednu od naših baka. Tamara je predložila da dođe njena baka jer voli čitati. Dogovorili smo se za posjet. Baka Silva nam je pročitala bajku Pastir. Susret s njom je bio srdačan, uživali smo je slušati, puno smo joj pričali o bajkama i konačno kušali domaće sušeno voće.

Baka Silva nas je impresionirala svojom posjetom, te smo počeli razmišljati s kime bismo još mogli podijeliti svoje znanje o bajkama. Odlučili smo pozvati starije mještane Šempetra. Ljubazno su se odazvali našem pozivu i pokazalo se da je taj susret od neprocjenjive vrijednosti. Gospođe su govorile o tome kako su provele svoje djetinjstvo, opisivale su najrazličitije događaje, navike, običaje, iskustva. Svoje pripovijedanje su obogatile bajkama koju su čule u svom djetinjstvu. Bile su oduševljene kako pomno pratimo njihove pripovijesti, zanimamo se, pitamo, a isto tako smo i mi njima prenijeli neka nova saznanja.

Posjet je za sve bio nezaboravan – za učenike, učiteljice i članice Doma umirovljenika.

3. Izrada rječnika

IMG_3996Tijekom učenja o bajkama spontano je nastao rječnik o manje poznatim riječima. U skoro svakoj bajci pronašli smo neke riječi koje danas gotovo nikada ne čujemo. Pojedine riječi smo zapisali i objasnili. Tako je nastao vrijedan rječnik kojega često čitamo i stavljamo na posebno, jasno vidljivo mjesto u knjižnici. Rječnik je zanimljiv i koristan za ostale posjetitelje knjižnice.

Slika 3. Rječnik manje poznatih riječi

4. Nastajanje bajki

u našoj je prirodi da nastojimo proživljavati bajke na različite načine. Tako smo neke oživjeli plesom, igrom, razgovorom i na umjetnički način. Najveća vrijednost je bila uživanje u slušanju.

5. Lokalna klasifikacija bajki

Istraživanjem i čitanjem bajki saznali smo da su bajke često lokalno okarakterizirane. Odlučili smo svoje poznavanje razvrstati prema lokalnom podrijetlu. Naslove bajki smo razvrstali na plakatu. Zbog nepoznavanja geografskog položaja Slovenije regijama smo dali svoja imeIMG_3993na. Sloveniju smo zamislili kao kokoš. Imena različitih područja smo imenovali prema dijelovima tijela kokoši (Prekmurje = glava, Štajerska = vrat, Koruška = leđa, Tolmin – Primorska = zadak, Dolenjska i Bela Krajina = noge, Savinjska = trbuh). Prilikom izrade plakata smo se zabavljali i smijali.

Slika 4. Plakat

6. Intervju

Prije nego smo se počeli sustavno baviti slovenskom bajkom obavili smo intervju. Sudjelovalo je 29 učenika prvog razreda. Isti intervju smo obavili i nakon završetka aktivnosti, te smo uspoređivali podatke. Intervjuirali smo svakog učenika pojedinačno. Intervju je pokazao da bajke ne razvrstavaju prema autoru, stoga su imali manje saznanja o bajkama. Na početku su slušali naslove svih bajki koje poznaju. Tijekom aktivnosti učili su o osobitostima narodne tradicije i već su bajke razdvojili po podrijetlu. U njihovoj zbirci je bilo još mnoštvo naslova bajki. Prepoznali smo i popisali manje poznate bajke. Veliki naglasak je stavljen na lokalne bajke za koje nisu znali i nisu predvidjeli da postoje. Uz pomoć intervjua dokazali smo da su sudionici u istraživanju puno naučili o slovenskoj narodnoj bajci.

Zaključak

Sa sigurnošću možemo reći da su prvoškolci obogatili svoje djetinjstvo bajkama koje smo čuli i da smo si postavili cilj da ćemo nastaviti s ovom temom. Slovenske bajke su tako nedovršena tema da je jednostavno nismo mogli dovršiti. Bajke su nešto što nam obogaćuje znanje, svjesnost, maštu, rječnik i još puno toga. Ono što je važno je uživanje u slušanju. Slovenska bajka je kod svih učenika ostavila izvrstan dojam. Vjerujemo da smo svi puno naučili o slovenskim bajkama, a prije svega smo stekli odnos poštivanja prema našoj prošlosti, koju ćemo čuvati i prenositi na buduće generacije.

Literatura

  1. Bolhar, A. (2000) Slovenske narodne pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. Brenkova, K. (1970) Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Brenkova, K. (1979) Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. Goljevšček, A. (1991) Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.
  5. Grafenauer, N., Unuk, J. (2002) Slovenske pravljice. Ljubljana: Nova revija.
  6. Kunaver, D. (1991) Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga
  7. Štefan, A. (2011) Za devetimi gorami. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Tretješolci raziskujemo in se povezujemo

lea_napotnik

Lea Napotnik

V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Šempeter v Savinjski dolini še posebej posvečali »naši šoli«, njenemu obstoju, zgodovini, stavbi, učiteljem in učencem, ki so na njej pustili pomemben pečat, in še marsičemu, kar je z njo povezano, saj bomo to jesen ponosno praznovali že kar dvestoto obletnico delovanja. Tudi tretješolci tako že od začetka lanske jeseni zelo zavzeto raziskujemo zanimivosti o naši šolski preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ker pa je omenjeno področje zelo splošno in široko, smo se odločili, da se osredotočimo na nekaj, kar sami menimo, da že dobro poznamo in nam je blizu. To so interesne dejavnosti. Te otroci obiskujemo izven pouka in spadajo v organiziran prosti čas, udeleževali pa naj bi se jih glede na svoj interes. Odločili smo se, da podrobneje raziščemo, kakšne imamo na voljo pri nas, zanimalo pa nas je, ali imajo na sosednjih večjih in manjših šolah več ali manj interesnih dejavnosti, ali so te enake ali pač ne. Vprašanja o tem področju smo zastavili tudi našim babicam in dedkom. Med raziskovanjem smo poskušali povezati različne generacije in navezati stike z našimi vrstniki iz sosednjih šol.

Ključne besede: interesne dejavnosti tretješolcev, interesne dejavnosti nekoč, medvrstniško in medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje

Uvod

Raziskovanje

1. Načrtovanje raziskovanja

Najprej smo se lotili načrtovanja dela. Spraševali smo se, kaj želimo izvedeti, kaj za to potrebujemo, kako bomo to storili, kaj mislimo, da se bo zgodilo in zakaj. Staknili smo glave in zapisali kar nekaj predlogov.

Kaj želimo izvedeti?

  • Kakšne interesne dejavnosti imamo tretješolci?
  • Kakšne interesne dejavnosti imamo na naši šoli?
  • Kakšne interesne dejavnosti so imeli v preteklosti?
  • Ali imajo na drugih šolah enake interesne dejavnosti kot pri nas?

Kaj za to potrebujemo?

  • Potrebujemo knjige, spletne strani, računalnik, anketo, informacije od dekov in babic, tretješolce iz drugih šol, televizijo.

Kako bomo to storili?

  • Vprašali bomo starejše ljudi.
  • Naredili bomo plakat.
  • Šli bomo na drugo šolo.
  • Pobrskali bomo po knjigah in pogledali na spletnih starneh.
  • Naredili bomo anketo.
  • Povabili bomo učence z druge šole.
  • – Vprašali bomo starejše učence naše šole.

Kaj mislimo, da se bo zgodilo?

  • Ugotovili bomo, kakšni krožki so bili v preteklosti.
  • Mislimo, da imajo na drugih šolah podobne interesne dejavnosti.
  • Tudi v preteklosti so imeli krožke.
  • Na nekaterih šolah imajo manj, na nekaterih pa več interesnih dejavnosti.
  • Mislimo, da se bo zgodila super raziskovalna akcija.

Ob koncu razmišljanja smo skupaj oblikovali hipoteze in se dogovorili o postopkih raziskovanja.

Predvidevali smo:

V preteklosti niso poznali interesnih dejavnosti.

Manjša kot je šola, manj interesnih dejavnosti je na voljo.

Šole ponujajo podoben nabor interesnih dejavnosti za isto starostno obdobje.

clip_image002 clip_image004
Slika 1. Uvodni pogovor        Slika 2. Načrt raziskovanja

2. Interesne dejavnosti na naši šoli

Načrt je bil narejen. Raziskovanje smo začeli pri znanem, torej pri naših interesnih dejavnostih. Ugotovili smo, da imamo na naši šoli na voljo kar nekaj interesnih dejavnosti. Na začetku leta smo se lahko vpisali v naslednje: otroški pevski zbor, taborniki, folklora, zdrav življenjski slog, planinci, logika za najmlajše, domače in tuje pravljice in likovna ustvarjalnica. Nam najljubše smo opisali in ilustrirali.

clip_image006 clip_image008
Slika 3. Opis interesnih dejavnosti     Slika 4. Naše interesne dejavnosti

3. Obisk učencev poš ponikva

Že v uvodnem delu je kar nekaj učencev zanimalo, kako je z interesnimi dejavnostmi na drugih osnovnih šolah. Tako smo se odločili, da bomo obiskali vrstnike v naši bližini. Dogovorili smo se za obisk POŠ Ponikva. Za to šolo smo se odločili tudi zato, ker je nekoliko drugačna od naše. Je manjša in jo obiskuje manj učencev, saj je podružnična. Na obisku smo spoznali, da se učenci učijo enake stvari kot mi, da imajo lepo urejeno učilnico in da jih zanimajo podobne stvari kot nas. Med pogovorom smo ugotovili, da lahko otroci izbirajo med podobnimi interesnimi dejavnostmi kot mi.

Učenci in učiteljice so nas zelo lepo sprejeli. Najprej so nas popeljali na ogled šole, nato smo se zbrali v učilnici tretjega razreda. Predstavili smo se drug drugemu, se igrali družabne igre, v mešanih skupinah razmišljali o naših interesih in se zabavali na snegu. Med igro si je marsikdo našel novega prijatelja. Čas skupnega druženja je zelo hitro minil, zato smo se dogovorili, da se ponovno srečamo na naši šoli.

clip_image010 clip_image012
Slika 5. Pot med šolama      Slika 6. Igra z novimi prijatelji

4. Interesne dejavnosti v preteklosti

Naša knjižničarka je obiskovala Osnovno šolo v Šempetru. Povabili smo jo v goste in jo poprosili, da nam pove nekaj o šolstvu in šoli v Šempetru nekoč, še posebej pa so nas zanimale interesne dejavnosti takratnih osnovnošolcev.

Povedala nam je, da so tudi včasih imeli podobne interesne dejavnosti, kot jih imamo danes. Na začetku so bile to svobodne dejavnosti, kar je pomenilo, da so otroci delali, kar so želeli. Kasneje so bili krožki. Zbrala se je skupinica otrok, ki so jih zanimale iste stvari.

clip_image014 clip_image016
Slika 6. Pogovor s knjižničarko        Slika 7. Iskanje informacij v knjižnici

O interesnih dejavnostih v preteklosti smo raziskovali tudi s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga dali našim starim staršem. Anketo je reševalo 30 naših starih staršev, 16 babic in 14 dedkov.

Ugotovili smo, da so naši stari starši v prostem času počeli podobne stvari, kot jih počnemo otroci danes. Tako kot mi so se najraje družili s prijatelji in se igrali doma ali na igrišču. Iz ankete smo razbrali, da so bile tudi takrat, ko so stari starši obiskovali šolo, na voljo različne interesne dejavnosti. Nabor le-teh je bil podoben kot danes, le imena so se malo spremenila. Naštevali so naslednje interesne dejavnosti: tehnični krožek, športni krožek, ročna dela, urejanje vrta, dramski krožek, pevski zbor, likovni krožek, modelarski krožek. V preteklosti so interesne dejavnosti potekale večinoma po pouku ali popoldne, danes pa so na urniku tudi pred poukom.

Zaključek

Z aktivnim sodelovanjem učencev smo raziskali in spoznali veliko o interesnih dejavnostih. Pogovarjali smo se, primerjali, iskali informacije na medmrežju, pri starejših ljudeh in sovrstnikih. Pri raziskovanju smo posegli v nekatere zgodovinske izsledke in uživali ob poslušanju zanimivih zgodb.

Veliko novega smo se naučili tudi ob druženju s tretješolci in v pogovorih z višješolci ter starejšimi. Seznanili smo se s številnimi zanimivimi stvarmi iz preteklosti naše šole in tudi kraja, s katerim je vsaka šola tesno povezana.

Čeprav večkrat interesne dejavnosti jemljemo kot zabavo in nekaj, kar ni obvezno, smo spoznali, da so pomemben del izobraževanja in velikokrat tudi šola za življenje, saj nas učijo praktično, uporabno znanje. Pri teh dejavnostih imamo priložnost, da spoznamo prijatelje, ki niso samo naši sošolci, in razvijamo interese, ki nas v resnici veselijo in smo zanje notranje motivirani.

Literatura

  1. Hruševar, S., Jelen, P., Kočevar, D., Šmigovc, M., Udrih, N., 1998. Iz zgodovine šole v mojem kraju. V: Mikola, M. ur. Drobci iz preteklosti našega kraja. Šempeter v Savinjski dolini: Osnovna šola. 51–99.
  2. Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: program osnovnošolskega izobraževanja : koncept, 2008. [Elektronski vir]. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.