Projekt, ki je združil preteklost s sedanjostjo

in povezal štiri države

katja_hodnik

Katja Hodnik

Uvod

Da bi mladi bolj poznali pomen tradicije in dediščine svojega kraja in da bi v dediščini ponovno odkrivali koristne stvari za današnji čas, je bil eden glavnih razlogov za mednarodni projekt z naslovom Kaj so roke naših babic znale. V projektu so sodelovale štiri šole povezane preko eTwinning-a, spletnega portala skupnosti evropskih šol, ki pedagoškim delavcem, ki delajo v šolah po Evropi, omogoča povezovanje, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo izkušenj. Naša šola OŠ Šentjernej kot vodilna partnerica v projektu je sodelovala s tremi tujimi partnerskimi šolami iz Srbije, BiH in Hrvaške: OŠ Olga Milošević Smederevska Palanka, OŠ Svet Sava Foča in OŠ Blage Zadre Vukovar.

Predstavniki učiteljev in učencev OŠ Šentjernej so obiskali vse partnerice na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Vse šole pa so s svojim predstavniki obiskale Šentjernej in sodelovale na zaključni konferenci.

Predstavitev dejavnosti OŠ Šentjernej

Učenci so se projekta zelo veselili, saj so vedeli, da bodo dejavnosti v šoli drugačne, zanimive in predvsem praktične. Skoraj v vsakem oddelku od 2. do 6. razreda so, kot bi odgrinjali tančico, pokukali v svet preteklosti in mu podali roko sedanjosti.

Od lanskega oktobra do danes so prehodili zanimivo pot raziskovanja, spoznavanja, učenja in ustvarjanja. Na šoli se je tako odvilo okoli 25 različnih aktivnosti, ki jih je vodilo več kot 30 mentorjev.

Dejavnosti projekta smo razdelili v štiri sklope, ki jih povezuje skupna misel.

… PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI …

… so znali reči v preteklosti in tudi danes. Hrana je osnovna potreba in snov, ki nas povezuje. Ljudje so včasih znali preživeti s tistim, kar so pridelali doma. Zelenjavni vrt je bil pred vsako hišo, vsaka družina, ki je imela kaj zemlje jo je obdelovala. Tudi sadovnjake z domačimi sortami sadja so imeli. Kuhali so stare, preizkušene jedi. Nekatere med njimi so spoznali tudi naši učenci.

imageV 3. c so spoznavali zelišča, jih poizkušali in delali namaze. Poleg ostalih vitaminov v hrani so odkrili vitamin L – ljubezen. Hrana ima drugačen okus, če je narejena z ljubeznijo. 3. d je presenečeno ugotavljal, da je bilo suho sadje včasih pravimagea dragocenost, zlasti hruške, ki so bile sladke kot bomboni. Povabili so Hanino babico, da jim je povedala recept za sadni kruh, rezali so hruške na krhlje in jih posušili.

imageSladke dejavnosti so se veselili tudi učenci, ki prejemajo dodatno strokovno pomoč, saj so zvezke in učbenike zamenjali z maso za piškote.

Učenci 4. d in sedmošolci z gosti iz Poljske so spoznali, da je bil kruh pri naših prednikih in je še danes v našem jeziku pojem, ki pomeni življenje in preživetje:

  • priti do kruha,
  • biti kruha lačen,
  • biti kruha sit,
  • spraviti otroka do kruha.

Na Dolenjskem so gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Da na šentjernejskih poljih uspevajo različne vrste žita, so spoznali prvošolci in drugošolci, ko so jih obiskale članice Društva kmetic Šentjernej in jim pokazale, kako se izdelajo pletenice, ptički, parkeljni, polžki, prašički in rožice.

image

Ostali četrtošolci so poizkušali tudi jedi iz mladosti dedkov in babic. Pripravljali so ocvirkovo in riževo potico, koruzne in ajdove žgance, zaroštani močnik, kruhove makarone, krompir v oblicah, flancate, praženo ječmenovo kavo… Tako kot četrtošolci so tudi šestošolci pridno zbirali različne recepte in jih nato zapisali pri uri gospodinjstva.

Drugošolci so se odpravili po poteh kulturne dediščine. Najdlje so se zadržali v kmečki hiši, kjer so spoznali črno kuhinjo in v krušni peči spekli okusno pogačo. Ko so čakali na dobrote iz krušne peči, so prisluhnili zgodbam o tem, kako so nekoč živeli, se pomerili v metanju podkev …

Šentjernejska dolina je bila včasih znana po lončarstvu. Babice so nam povedale, da so imele njihove mame in stare mame v kuhinji veliko lončenih posod. Kupovale so jih na sejmih ali pri lončarju. Žganci iz take posode so bili še bolj okusni. Posebna je bila posoda za vino, imenovana »firkl«,iz »latvice« so otroci pili mleko. Danes g. Silvija Goršin prenaša znanje, ki ga je prejela od deda in očeta. Tretješolci so pri njej izdelali skodelico, člani oblikovalnega krožka pa so sami izdelali še ostale glinene posode.

imageimageimage

Nit skozi šivankino uho

Nekoč se je veliko pletlo, kvačkalo, šivalo, klekljalo …, potem pa smo ob poplavi strojno izdelanih dodatkov malo pozabili na doma narejene izdelke.

Ročna dela so v svetu po raziskavah že dolgo znana kot delo, ki ima pomembno vlogo pri imagerazvoju finomotoričnih spretnosti, čutnega zaznavanja, sproščanja, umirjanja uma in bistrenja misli. »Možgani odkrivajo, kar prsti raziskujejo.« Roke so čudovit in natančen inštrument, s katerim se namreč izrazi srednji del človeškega bitja – srčni del. Da je temu res tako, so v pol leta spoznali tudi nekateri učenci.

Mnogi med njimi so potrebovali veliko poguma in volje, da so se lotili šivanja, klekljanja, pletenja in kvačkanja. Pri oblikovalnem krožku so tako nastale blazinice, pri pletenju so si najbolj vztrajni spletli šal, kvačkali so majhne in večje prtičke, izdelali majhno volneno kapico in še kaj. Četrtošolci so pri likovni umetnosti izvirne čipke predstavili tudi z likovnim izdelkom. Petošolci so klekljali in šivali že v šoli v naravi na Vojskem, na tehniškem dnevu pa našili čudovite petelinčke. Ustvarjalna žilica se je širila in spretni prsti so ustvarjali tudi pred, med in po pouku. Tudi babice so iz svojih pletilk obrisale prah in pomagale z nasveti. Telo se je umirilo. Čas je tekel drugače. Izkusili so tišino in nepopisno veselje ob uspehu.

imageimageimage

Četrtošolci so pri pouku angleščine spoznali, da so se oblačila, ki so jih nosili nekoč, precej imagerazlikovala od današnjih. Kakšni so bili materiali, vzorci in kroji oblačil oziroma narodnih noš v naši domači pokrajini in v tujih deželah, so si lahko ogledali tudi na delavnici oblačilne dediščine, ki so jo učenci naše šole z mentorico folklorne skupine pripravili v sodelovanju z gosti s Poljske.

Da čas hitreje mine

Zvečer s kurami spat,
zjutraj s ptički vstat,
dan je treba iskat.

Če si človek čas pravilno razporedi, ga je dovolj. Ljudje so vedno našli čas za delo in sprostitev, kjer so lahko izražali svojo ustvarjalnost in uresničevali nove ideje. Umetnost navdihuje, osmišlja in bogati naš vsakdan.

imageVsak čebelar je že od nekdaj ponosen na svoj čebelnjak in poslikane panjske končnice. Petošolci so to starodavno umetnost obudili in nastale so čudovite poslikave, ki so danes lahko lepo darilo.

Zanimivo je bilo tudi pri pouku zgodovine, v okviru katerega so šestošolci raziskovali, s kakšnimi igračami so se igrali dedki in babice. Babice so se seveda igrale s punčkami, ki so bile iz cunj. Podobne so izdelali tudi učenci sami. Drugošolci so sami so na karton izdelali španimageo ali mlin, od doma pa so prinesli fižolčke in koruzo in igra se je lahko začela. Zanimive so se jim zdele še ristanc, brk in igre s kamenčki. Domišljija nekoč tako kot danes ni poznala meja.

Gobelini so bili posebna strast babic, ki so ure in ure vtikale iglo, da so nastajale slike, ki so krasile stene. Ta izziv naše učence še čaka. Zaenkrat so si ogledali le razstavo prababice Ane.

imageDedje so svojo umetniško žilico pokazali, ko so izdelovali praktične predmete, kot so metle, vile, grablje in košare. Namesto v trgovino so šli v gozd. Prikaz izdelave kmečkega orodja so spoznali učenci 4. b, ko jih je obiskal Žigov očka.

Tudi ličkanje koruznih storžev so znali včasih koristno uporabiti. Iz njega so pletli copate, cekarje, različne peharje in podstavke. Pri oblikovalnem krožku so razmišljali, kako bi ga lahko koristno uporabili – v njihovih glavah se je rodila zanimiva ideja in iz njega so spletli kitke, iz le-teh pa oblikovali snežinke – tako so nastali čudoviti novoletni okraski. Na eni izmed delavnic, ko so na šoli gostovali učenci iz poljskih Myslenic, je iz ličkanja nastal tudi LOGO PROJEKTA.

imageNi lepšega, kot ob dolgih večerih poslušati pravljice in napete zgodbe iz ust dedkov in babic. Se strinjate? Prisluhnili so jim četrtošolci in jih nekaj tudi zapisali. Da lahko zgodbe pripovedujejo tudi stare fotografije, so pri pouku slovenščine spoznavali šestošolci in se naučili marsikaj o življenju nekoč. Zanimivo je bilo, da so nastajale predvsem ob pomembnih imagedogodkih (krst, birma, poroka, pogreb …), kasneje pa tudi ob drugih priložnostih.

Slovenskih pregovorov o vremenu so se dotaknili petošolci pri pouku angleščine, jih prevedli in opremili z ilustracijami. Nekaj starih slovenskih pregovorov pa so zbrale in zapisale članice interesne dejavnosti Čudežne besede.

Ob bistrem potoku

Podružnična šola Orehovica se je vključila v projekt Kaj so roke naših babic znale tudi s tedenskim projektom Ob bistrem potoku.

imageUčenci so se z učitelji podali na pot ob potoku Pendirjevka, kjer so nekoč hodili njihovi dedje in babice po vodo. Ogledali so si naravne pregrade, ki so služile napajanju živine in pranju perila. Povabili so dedke in babice, da so jim povedali, kako soimage se oskrbovali z vodo nekoč, in predstavili, kako se je pralo perilo. Zbirali so pregovore, peli so z ljudskimi pevkami pesmi o vodi, iz gline ustvarjali posode za vodo ipd. Šteli in obiskali so vodnjake in začutili spoštljiv odnos dedov in babic do pitne vode, ko le-ta še ni pritekla s pipe.

Zaključek

Cilji projekta so bili spoznati ročna dela in izdelke, ki so jih izdelovale naše babice; skozi dejavnosti omogočiti učencem izkušnje izmenjave znanj s povezovanjem z vrstniki iz drugih držav – partnerskih šol; spoznati pomen tradicije in kulturne dediščine kraja; spodbuditi ročno ustvarjanje učencev; spodbuditi ustvarjalnost izražanja skozi motive, oblike in materiale, ki so jih tradicionalno izdelovali v kraju; izdelati ustvarjalne, zanimive, drugačne izdelke, navdihnjene s tradicijo; razviti skrb mladih za ohranjanje kulturne dediščine; spoznavati druge kulture in drugačne oblike izražanja; razvijati občutek skupnosti in pripadnosti obenem pa razumevanje in spoštovanje kulture drugega; pridobivanje izkušenj sodelovanja (sodelovalnega učenja) z vrstniki drugih držav in kultur; komunikacija v angleškem jeziku.

Zagotovo so bili cilji realizirani. Težko je opisati energijo na zaključni konferenci, ko so se otroci vseh držav treh dneh izredno povezali.

Vključeni v projekt smo mnenja, da tovrstne izmenjave bogatijo šolski prostor, širijo obzorja učiteljev in učencev ter skrbijo za prenašanje in negovanje tradicije iz roda v rod. Zagotovo bomo s takšnimi projekti še sodelovali.

Mali, a opet veliki

Mjesec engleske kulture u Područnoj školi Nikole Tesle u Moravicama

davorka_nekic

Davorka Nekić

Postoji li bolji način učenja o nekoj zemlji nego kroz kulturu te zemlje? Moji su učenici OLYMPUS DIGITAL CAMERAupoznali četiri zemlje engleskog govornog područja upravo kroz taj aspekt. I svidjelo im se!

U Područnoj školi Nikole Tesle u Moravicama obilježili smo Mjesec engleske kulture, projekt iz sfere kulture koji je trajao puna četiri tjedna odnosno cijeli je svibanj bio u znaku engleskoga jezika.

Slika 1. Najava Mjeseca engleske kulture

Svaki od četiriju tjedana je imao svoju voditeljicu. Tako je prvi tjedan posvećen Ujedinjenom Kraljevstvu Velike Britanije i Sjeverne Irske vodila učenica 5. razreda Roberta Vučinić odjevena kao Hermione Granger, lik iz popularnoga serijala o Harryju Potteru. Drugi je tjedan bio u znaku Sjedinjenih Američkih Država, a Valentina Alinčić, također učenica 5. razreda, vodila ga je odjevena kao jedan od najpoznatijih Disneyjevih OLYMPUS DIGITAL CAMERAlikova – Minnie Mouse. Dok je treći tjedan Australijom putovala petašica Vanja Vučinić utjelovljujući jednoga o najpoznatijih australskih crtanih junaka Mačka Felixa, Kanadom nas je provela Atomic Betty, poznata crtana junakinja ili još jedna petašica, Mirjam Golik.

Slika 2. Voditeljice tjedana i njihova profesorica

Svaki je tjedan svečano otvoren, i to na dva jezika. Dakako, engleskom, ali i našem materinskom ne bi li nas mogli razumjeti i oni najmlađi, kao i neki odrasli koji ne vladaju stranim jezikom.

Sa završnim riječima govora otvorenja tjedna, kretali bi prvi taktovi himne te zemlje. Na ovaj su se način učenici susreli s državnim himnama tih četiriju zemalja za što možda ne bi imali prilike tokom redovne nastave.

Svaki su tjedan organizirana vođenja po hodnicima naše škole ne bi učenici, ali i svi drugi posjetitelji upoznali zemlju koja je taj tjedan predstavljana. Na početku je svim „putnicima“ objašnjeno zašto su voditeljice odjevene baš u te likove.

Sam ulaz u Školu krasio je stol s porukom dobrodošlice, nacionalnom životinjom kao i službenim cvijetom te zemlje. Posjetitelje su također pozdravili likovi Williama Slika  3 (800x349)Shakespearea, Ernesta Hemingwaya, Patricka Whitea i Michaela Ondaatjea – naravno, svaki ispred svoje zemlje.

Slika 3. Na ulazu u Školu

Duž školskih hodnika, po svim katovima izloženi su bili plakati koji su predstavljali zemlju koja je taj tjedan bila na redu. Svaka je zemlja predstavljena kroz geografiju, povijest što je uključivalo starosjedioce, ali i kraljevske ličnosti i predsjednike te premijere, znamenitosti, obrazovni sustav i poznata sveučilišta, filmsku i glazbenu industriju, poznate TV serije, književnost, hranu, ali i tradicionalne priče. Za svaku je odabran i značaj datum koji se u toj zemlji obilježava. Znamenitosti su, osim plakatom, predstavljene i nizom maketa koje su učenici složili. Završetak razgleda je činila PowerPoint prezentacija koju su izuzetno kvalitetno i detaljno pripremili učenici 8. razreda.

Slika  4.1 (800x210)Slika  4.2 (800x463)Slika 4.3 (650x800)
Slike 4.1, 4.2, 4.3. Makete poznatih znamenitosti

Dok su Ujedinjeno Kraljevstvo i SAD zastupljeni u našim udžbenicima, to, nažalost, nije slučaj s Australijom, koja je slabo prisutna kao i Kanadom, koje gotovo da i nema. Stoga je ovaj projekt bio izvrstan način da učenici upoznaju i te dvije prelijepe zemlje. Osim Sydney Opera House i Sydney Harbour Bridge , dobili su priliku čuti za Uluru, Old Mill u Perth, Wheel of Brisbane koji ih je svojim izgledom podsjetio na London Eye, Adelaide Gaol kao i mnoge druge znamenitosti. Kanada se pokazala još zanimljivijom budući da, osim slapova Niagare, nisu čuli niti za jednu znamenitost te zemlje. Tako im je posljednji tjedan projekta bio savršena prilika da čuju o dva najfotografiranija hotela na svijetu– Chateau Frontenac and Chateau Lake Louise, Confederation Bridge, Saint Joseph’s Oratory, ali i mnogim drugim znamenitostima.

Prije svibnja i početka ovoga projekta, znali su za sveučilišta Oxford i Cambridge. Sada znaju za Ivy League kao i kojih se pet sveučilišta u Australiji i Kanadi smatra najprestižnijima.

Dok je pažnju najmlađih posjetitelja iz nama susjednoga vrtića privukao Disneyjev kutak s mnogobrojnim figuricama Disneyjevih junaka i junakinja, stariji su se radSlika  5 (800x317)o zagledavali u pet figura Michaela Jacksona, koje predstavljauj njegove najpoznatije plesne korake.

Slika 5. Disneyjev kutak

Kao što je bio slučaj sa znamenitostima, tako je bilo i s književnošću. Dok su čuli za Shakespearea i Dickensa te za Hemingwaya i Twaina, prvi su se put susreli s nekim velikanima australske književnosti poput Banja Patersona, Ethel Turner i Patricka Whitea kao i onima kanadske književnosti kao što su Michael Ondaatje, Alice Munro i Carol Shields.

Kao što sam već spomenula, jedan od plakata za svaku zemlju činio je onaj s važnim datumom koji ta zemlja obilježava. Tako se mogao vidjeti zeleni plakata za Dan svetoga Patricka, crni kao znak tuge i sućuti za sve žrtve 11. rujna, te dva crvena – jedan crven poput makova koji simboliziraju Remembrance Day u Australiji te drugi crven da slavi Canada Day.

Plakati s tradicionalnim jelima, raspoređeni oko školske kuhinje, predstavili su nam jela poput ribe i krumpirića, pastirske pite, haggisa, mesne štruce, keksi s komadićima čokolade, dampera, Pavlove, poutine, itd.

Priče i legende smo raspodijelili oko vrata školske knjižnice, gdje im je mjesto. Čitajući ih, učenici su se susreli s Finnom MacCoolom i Prolazom divova, Ripom van Winkleom, narodom plemena Navajo, Aboriđinima, ali i pripadnicima Prvih naroda u Kanadi.

PowerPoint prezentacije su bile izvrstan način da zaokružimo cjelokupno vođenje te ujedno ponovimo sve što smo tijekom razgleda čuli i zapamtili.

U sklopu Mjeseca engleske kulture organizirana su dva kviza – Glazbeni kviz i Kviz znanja u kojem su se natjecale četiri ekipe od četiri člana, a koje su predstavljale 5., 6., 7. i 8. razred. Svaka je ekipa imala buzzer s različitim zvukom i svjetlom da je lakše uočiti tko se prvi javio. Ekipa koja je prva pritisnula svoj buzzer, dobila je priliku i prva ponuditi odgovor. Ukoliko je odgovor bio točan, ekipi se upisao bod; ukoliko nije bio točan, pravo na odgovor je stekla ona ekipa koja je druga po redu stisnula svoj buzzer. Za oba kviza složena OLYMPUS DIGITAL CAMERAje komisija od tri člana, od kojih je jedan potvrđivao točnost danoga odgovora, drugi je nagledao buzzere dok je treći bio zadužen za zbrajanje bodova te ujedno i proglašenje pobjednika.

OLYMPUS DIGITAL CAMERASlika 6. Sudionici Kviza znanja

Slika 7. Pehari…i nešto slatko

Tijekom zadnjega dana Mjeseca engleske kulture Školu su posjetili Conor Snowden, direktor British Councila za Hrvatsku i Sloveniju te Branka Žaja, koordinatorica za projekte pri British Councilu te su sudjelovali u Kvizu znaju kao članovi komisije, uz ravnatelja Škole. Samim dolaskom izrazili su potporu našem projektu i općenito učenju stranoga jezika kao i kulture.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAOLYMPUS DIGITAL CAMERA
Slika 8 . Conor Snowden i Davorka Nekic s kostimiranim voditeljicama
Slika 9. Komisija u sastavu: C. Snowden, B. Žaja i A. Burić

Toga istoga dana premijerno je izveden igrokaz učenika 7. razreda Michaela Mlađenovića, koji je preradio tradicionalnu englesku narodnu priču Three wishes, u nas poznatiju kao OLYMPUS DIGITAL CAMERARibar i ribica, te je prilagodio našem podneblju stvorivši Ribara i srebrnu pastrvu. U izvođenju igrokaza sudjelovale su, uz Michaela, učenice 5. razreda Valentina Alinčić i Roberta Vučinić.

Slika 10. Ribar i srebrna pastrva

Svaki su nam tjedan, uz naše učenike, obogatili i kolege iz Željezničke tehničke škole sa svojim učenicima, kao i roditelji, bake i djedovi, pa i novinari.

Eseji s uključenim fotografijama poslani su veleposlanstvima svih zemalja koje smo uključili u naš projekt da i oni mogu vidjeti kao su njihove zemlje predstavljene u malom mjestu u Gorskome kotaru.

Iako smo male škola od 60ak učenika, spremni smo i voljni učiti te proširivati svoje horizonte. Tako su naši učenici naučili plesati engleski valcer i polku. Sigurno se pitate odakle nam baš polka. Polka je državni ples Winsonsina. Moji učenici to nisu znali prije svibnja. Sada to znaju!

Poželite li učiti ili obogatiti svoje znanje o zemljama engleskog govornog područja, posjetite nas! Dobrodošli ste! Jeste li za ples? Dođite i zaplešite s nama! Uživate li u čitanju, navratite pa ćemo zajedno uživati! Ako ste pak gurmani, i mi smo. Vi skuhajte neka od tradicionalnih jela, mi se dobrovoljno javljamo da ih probamo!

Iako smo iz maloga mjesta, građani smo svijeta. I ponosimo se time!