Učenje z gibanjem pri matematiki in likovni vzgoji v 1. razredu

franja_simcic

Franja Simčič

1. Uvod

V prvem triletju učence pri pouku navajamo na sistematično, ustvarjalno in kritično mišljenje. Probleme, ki jih učenci spoznavajo, izhajajo iz resničnega življenja. Z različnimi dejavnostmi, ki jih vpeljemo v pouk, poglobljeno poznavajo, razumejo in izgrajujejo pozitiven odnos do obravnavanih vsebin. Razvijajo ustvarjalno mišljenje in kritični odnos do rešitev. Z aktivnim sodelovanjem, ki otroke veliko bolj motivira od klasičnega pouka, pridobivajo izkušnje, lažje razumejo in gradijo znanje ter aktivno razmišljajo.

1.1. Črte, liki in telesa

V zadnjem času smo z učenci pri matematiki namenili več časa prepoznavanju in opisovanju črt, geometrijskih likov in teles. Učno snov smo povezali s športno vzgojo in ustvarjalnim gibanjem v učilnici in telovadnici. Učenci so tako svoje znanje utrdili, ponotranjili, se sprostili in razgibali. Vedno, ko se lahko gibajo, so sproščeni in veseli, še posebej v skupinah, ko se tudi zabavajo. Učenje matematike je lahko zabavno, če učencem dopustimo samostojno raziskovanje in odkrivanje novih spoznanj.

Cilji:

  • Opazujejo like/predmete in jih na osnovi enakosti/podobnosti razvrščajo v skupine, v čem so si enaki/podobni/različni.
  • Ločijo med geometrijskim telesom, likom in črto.

Črte: Učenci se že v predšolskem obdobju srečajo z različnimi črtami in oblikami pri igri, gibanju in v naravi. Pri matematiki smo pri splošni obravnavi, kaj so črte in kako jih delimo, učencem z ustreznimi dejavnostmi približali matematične pojme z aktivnim delom kot igro. V skupini so tekli po prostoru in pri tem ponazarjali črte. Pomemben je bil vodja skupine, ki je učence vodil po prostoru. Sproti so poslušali navodila uclip_image002čitelja in spreminjali smer in način teka v prostoru. Tekli so ravno, poševno, valovito, cik–cak, sklenjeno, nesklenjeno … Pri naslednji dejavnosti pa so po skupinah oblikovali določeno črto s svojimi telesi. Črte pa učenci lahko ponazarjajo individualno s hojo, tekom ali na mestu z gibanjem rok in nog.

Slika 1. Valovita črta

Liki in telesa: Konkretno delo pri spoznavanju in utrjevanju likov in teles je potekalo tako, da je ena skupina uprizorila in predstavila obliko likov in teles s svojimi telesi, druga pa je iskala podobnosti in razlike na geometrijskih telesih, ki so jih učenci prikazali. Pri likih so se učenci ulegli na tla, pri telesih so stali. Ugotovili so, da so liki ploski, telesa pa polna.

clip_image004clip_image006
Slika 2, 3: Krog, stožec

1.2. Kiparjenje

V drugem razredu so učenci pri likovni umetnosti dobili likovno nalogo: ustvariti razgiban kip človeške figure. Likovne pojme s področja kiparjenja so spoznavali na igriv način skozi igro. Za učenje je pomembna aktivnost, ki je hkrati združevala ustvarjalnost, pridobivanje znanja in priložnost za raziskovalno delo.

Cilj:

  • razvijajo občutljivost za plastičnost in ročne spretnosti pri gradnji kipa od celote k detajlom,
  • navajajo se na upoštevanje postopnosti pri oblikovanju kipa,
  • seznanijo se z možnostmi odvzemanja in dodajanja kiparskih materialov ter razvijajo zmožnost za razumevanje pojmov trdnost in razgibanost kipa.

Okamnenje: Pri športu smo se z učenci igrali elementarno igro »okamnenje«. Več učencev je s čarobnimi ruticami lovilo soigralce. Kogar se je čarobna rutica dotaknila, je pri priči okamnel v položaju, v katerem je bil ujet. Obstal je na mestu, roko pa položil na tisti del telesa, ki se ga je dotaknila rutica. Ko so okamneli vsi, so lovci izbrali za svoje naslednike tiste, ki so obstali v najbolj zabavnem položaju.

Kipi: Podobna igra je bila »kipi« – »podobice metat«, za katero je bilo potrebno precej prostora. Eden izmed igralcev je bil kipar, ki je vse učence drugega za drugim prijel, jih nekajkrat zasukal in pahnil proč. Vsak otrok je moral ostati v takšni pozi, v kakršno je priletel. Kmalu je vse po razredu vse polno čudnih »kipov«. Kipar je nato vsakega od »kipov« preizkusil ali je bi trden in stabilen. Izbral je najboljšega in ta je imel nato priložnost postati kipar. V večji skupini otrok lahko clip_image008določimo več kiparjev.

Kipar, model, glina: Določili smo kiparja, model in glino. Vsi trije učenci so imeli zavezane oči. Model se je postavil v nek položaj. Kipar je otipal model in skušal »glino« postaviti v isti položaj.

Slika 4. Kipar, glina in model

Kipar in glina: Učenci so se poljubno razdelili v pare. Eden je bil kipar, drugi pa glina. Ob ritmu bobna, na katerega je v enakomernem ritmu udarjala učiteljica, so kiparji oblikovali »glino«. Za vsak udarec na bobnu so nekaj premaknili na »glini«. Na koncu smo si ogledali si nastale kipe in učiteljica je določila najbolj domiselnega. V nadaljevanju igre učenca v paru zamenjata vlogi.

clip_image010V nadaljnjem delu učne ure so učenci dobili pravo glino in poskušali oblikovati razgibano človeško figuro. Pozorni so bili na gibanje, trdnost in stabilnost kipa. Ko so bili kipi oblikovani, so jih predstavili in prikazali z gibanjem in oblikovanjem svojega telesa v enak položaj.

Slika 5. Kipi

2. Zaključna misel

Učencem moramo pri pouku čim večkrat dati možnost sooblikovanja učnega procesa in upoštevati njihove zamisli. Z lastno aktivnostjo in telesnim gibanjem si bodo učenci učno snov lažje zapomnili ter za delo bodo bolj motivirani. Ob tem se jim bo razvijala ustvarjalnost, radovednost, iznajdljivost in samozavest, ki so pomembni dejavniki za kakovostno življenje.

Literatura

  1. Predmetna komisija Natalija F. Kocjančič …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  2. Predmetna komisija Amalija Žakelj …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Proljetno Uskrsni Pogled

Broj 101, ožujak 2018.
ISSN 1848-2171

Ovaj broj Pogleda pun je primjera dobre prakse, istraživanja, metoda i oblika što su nam pripremili aktivni i marljivi autorice i autori, a vjerujemo da će i vama biti zanimljivo čitati što se sve događalo u njihovim školama i van škole.

Pogled_iconPokazatelj kvalitete obrazovnog rada je dobra suradnja roditelja i škole. U ovom broju pročitajte koje je istraživanje provela Suzana Rajgl Zidar kako bi se postigao bolji standard u njihovoj školi. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Glazija proveli su samovrednovanje i rezultati će im pomoći u utvrđivanju kriterija za praćenje inovativnih metoda rada za rad s učenicima s posebnim potrebama, kaže Aleksandra Lampret Senčič. Više…

Pogled_iconŽivimo u modernom svijetu gdje su međuljudski odnosi manje poštuju, a norme poštovanja su različite. Simona Kocbek nas upoznava kako se u njezinoj školi grade multigeneracijski odnosi pomoću različitih druženja. Više…

Pogled_iconU svojem članku Tadeja Bogdan govori kako je važno da djeca nauče kako su ljudi živjeli u prošlosti te o povijesnim promjenama u društvu i svijetu. Više… 
Također, sudjelovala je u 32. državnom festivalu Turizmu pomaga lastna glava te nas provela lijepom susjednom Slovenijom kako bi upoznali glavne atrakcije Smiješak.

Pogled_iconAnuša Ajster piše kako svaki mjesec upoznaje učenike s tradicionalnom slovenskom hranom i mjesečno im priprema jedan obrok. Svoju nastavu je začinila Smiješak sljedećim začinima: zanimljivo, atraktivno i poučno. Više…

Pogled_iconAlenka Trifković upoznaje nas koje kompetencije nastavnik treba razviti za kvalitetan rad s Romima te kako škola može biti važan zaštitni faktor i dati im priliku, vrijeme i sigurnost da se izraze. Više…

Pogled_iconRazvoj mozga od najranijih godina do adolescencije razvija se munjevitom brzinom. Nives Cegledi nam je ispričala o razvoju, funkcionalnostima i kako neobično ponašanje kod adolescenata možemo umjesto hormona objasniti fizičkim promjenama u njihovom mozgu te tako razumjeti i prilagoditi nastavu za postizanje veće motivacije i uspješnije učenje. Više…

Pogled_iconBolja motivacija učenika, zanimljivost zadataka i obogaćivanje učenja, Franja Simčič koristi didaktičke alata za učenje i proučavanje okoliša kako bi se promicalo istraživanje i razvoj prirodnih znanosti. Više…

Pogled_iconUčitelji svakodnevno u svojem radu susreću se s djecom s poremećajima u ponašanju. Florjana Borštnik-Rajer nam je u članku predstavila svoje iskustvo s izrazitom agresivnim djetetom. Više…

Pogled_iconUčiteljica Urška Tičar ove školske godine je odlučila poučavati i ponavljati gradivo pomoću računala i e-materijala s interneta. Kako je to izgledalo, pročitajte ovdje. Više…

Pogled_iconU sklopu projekta „Ja i ti, vi i mi“, Ingrid Jug u okviru svojeg nastavnog plana prirode i očuvanja okoliša, sa svojim učenicima je izradila čestitke. Pročitajte 11 faza koje su prošli kako bi dobili konačni proizvod – čestitku. Više…

Pogled_iconKoje metode i oblike rada su koristili učenici 2. razreda kako bi spoznali značenje kalendara? Jesu li postigli cilj? Odgovore možete saznati u članku Tanje Nemec. Više…

Pogled_iconAndreja Poklukar u svojem članku je opisala rad koji razvija kreativnost, planiranje rada i realizaciju plana, maštu i osjećaj timskog rada tijekom obrade bajke Vuk i sedam kozlića. Više…

Pogled_iconKako potaknuti učenike na čitanje ? Gregor Škrlj u svojem članku piše koje je metode i aktivnosti primijenio u knjižnici kako bi potaknuo učenike na čitanje. Više…

Želimo vam sretan Uskrs te da se odmorite i prikupite energiju tijekom proljetnih praznika za završni dio školske godine. Čitamo se i sljedeći mjesec!

Gordana Lohajner

Doživljanje pravljice skozi celoten pouk

andreja_poklukar

Andreja Poklukar

Poslušanje in pripovedovanje pravljic je za otroke pomembna razvojna spodbuda. Ima pomemben vpliv na otrokov osebnostni, socialno-čustveni in moralni razvoj. Pri tem imamo pomembno vlogo učitelji in vzgojitelji.

Pravljice so zvrst, ki nagovarja otrokovo osebnost v celoti. Spodbuja njegovo domišljijo, neguje otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, razvija njegov razum. Otroci ne nazadnje spoznavajo nove besede in tako bogatijo besedni zaklad. Pravljica otroka tudi vzgaja in ga poučuje na ravni, ki jo razume. Spontano in nevsiljivo se uči preko identifikacije z glavnim likom. Uči ga socializacije in vedenja v določenih situacijah.

Pravljice nosijo v sebi modrost, ki jo prenašajo na otroka. V njih so številni napotki, nasveti, resnice, znanje, izkušnje, ki otrokom koristijo.

V pravljicah sta dobro in zlo, tako kot v vsakdanjem življenju.

clip_image002S pravljico se otroci srečajo že zelo zgodaj. Ko pridejo v šolo, so jim številne pravljice že znane in o njih zelo radi pripovedujejo ter jih predstavljajo sošolcem.

V prvem razredu smo pri slovenščini brali Grimmovo pravljico Volk in sedem kozličkov. Čeprav je velika večina učencev že poznala pravljico, so ji z veseljem prisluhnili. Pravljico sem vključila tudi v pouk pri drugih predmetih. Otroci so jo tako doživljali skozi celoten pouk.

Učni cilji pri pouku slovenščine:

  • zbrano poslušajo umetnostno besedilo,
  • poiščejo značilnosti pravljice,
  • pripovedujejo pravljico,
  • izdelajo pravljične like in sceno,
  • pravljico zaigrajo.

Potek

1. Branje pravljice

Najprej sem učencem prebrala pravljico Volk in sedem kozličkov. O vsebini pravljici smo se pogovorili. Učenci so našteli značilnosti pravljice, nato pa smo pravljico obnovili tako, da je vsak povedal eno poved, ko je dobil v roke žogico. Tako smo skupaj ustno sestavili celotno pravljico.

2. Izdelava scene in lutk

Pri likovni umetnosti so učenci izdelali lutke iz papirja in sceno – hišo kozličkov. Delo je potekalo po skupinah. Ena skupina je izdelovala sceno – hišo kozličkov, ostale skupine pa so izdelovale lutke iz papirja. Lutke so najprej natančno pobarvali, izrezali in pritrdili na palico. Sceno so izdelali iz odpadne embalaže – razne škatlice, zamaški, … Polepšali so jo z barvnim papirjem in izdelki iz blaga. Pri tem so urili natančnost, ročne spretnosti, si nudili medsebojno pomoč in razvijali ustvarjalnost.

clip_image004 clip_image006 clip_image008

3. Igra vlog

Učenci so izbrali osebo, ki jo bodo zaigrali. Po skupinah so vadili svoje vloge. Pravljico so zaigrali sošolcem in pri tem zelo uživali. Želeli so se preizkusiti v vseh vlogah. Sceno smo še nekaj časa obdržali v razredu, otroci pa so se med prosto igro igrali z izdelanimi lutkami.

clip_image010 clip_image012

4. Ura športa na temo obravnavane pravljice

V uro športa sem vključila gibalne igre povezane z osebami iz pravljice.

Kozice se lovijo

Izbrani učenec (kozica) lovi ostale učence – kozice po prostoru. Ko ujame kozico, ta lovi naprej tako, da se drži za del telesa, kjer je bila ulovljena. Katera kozica ni bila nikoli ulovljena?

Lov na kozličkov repek

Učenci se razdelijo v pare. Eden v paru ima repek (predstavlja kozlička) – za hlače si zatakne kos blaga, drugi (volk) pa ga lovi in mu poskuša repek odvzeti. Če mu to uspe, dobi on repek in partner lovi njega.

Koliko je ura?

Z izštevanko določimo volka, ki je obrnjen proti steni. Učenci (kozice) ga sprašujejo: »Volk, koliko je ura?« Volk jim odgovarja: »En volčji poskok naprej, tri kozje poskoke naprej, dva mišja koraka nazaj.« Volka zamenja otrok, ki ga prvi dohiti.

Kozlički in volkovi

Učence razdelimo na kozličke in volkove. Ekipi stojita na nasprotnih koncih igrišča, s hrbti sta obrnjeni druga proti drugi. Tiho pokličemo kozličke. Ti se tiho plazijo proti volkovom. Ko so dovolj blizu, učiteljica zavpije: “Kozlički prihajajo!” Na ta klic se volkovi obrnejo in začnejo loviti kozličke, ki bežijo nazaj na svoj konec igrišča. Kozlički, ki so ujeti, se pridružijo volkovom.

Kdo hodi okrog hiše?

Učenci sedijo v krogu, na sredini je učenec z zavezanimi očmi, ki predstavlja volka. Biti mora popolna tišina. Določimo enega učenca, ta vstane in se skuša neslišno približati volku. Volk prisluškuje in z roko pokaže smer, od koder sliši šum. Če pokaže v pravo smer, se mora igralec vrniti na svoj prostor, če ne, lahko nadaljuje. Komur se uspe približati volku in se ga dotakniti z roko, prevzame njegovo vlogo in postane volk.

clip_image0145. Ura matematike z liki iz pravljice

Pravljične like sem vključila tudi v uro matematike. Ker smo utrjevali seštevanje in odštevanje v številskem obsegu do 5, sem v sliko iz pravljice Volk in sedem kozličkov zapisala račune. Glede na rezultat računa so morali sliko ustrezno pobarvati.

Zaključek

Otroci so pravljico doživljali pri različnih predmetih, tako pri pouku slovenščine kot tudi pri pouku likovne umetnosti, športa in matematike. Otrokom je bil tak pouk zelo všeč in dobrodošel. Povedali so, da jim je bil pouk zanimiv in je hitro minil. Veliko učencev je povedalo, da jim je bilo najbolj všeč, ko so zaigrali enega izmed likov iz pravljice in se šli gibalne igre.

Opisano delo razvija pri učencih ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo ter čut za skupinsko delo. Poleg tega pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno učno okolje.

Poustvarjanje pravljice pepelka

erika_grosar

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku smo pri urah slovenščine spoznavali različne pravljice in njihove značilnosti. Učencem so pravljice zelo domače. Poznajo jih že iz vrtca in od doma, saj so jim jih starši večkrat brali. V prispevku bom predstavila ustvarjalnost učencev tretjega razreda, ki so izbrano pravljico Pepelko poustvarjali na različne načine. Učenci so najprej na spletu iskali informacije o pravljici Pepelka. Spoznali so, da obstaja več kot 1500 različic na svetu. Napisana je v mnogih jezikih, glavna junakinja ima drugačno ime, vendar motiv Pepelke ostaja enak. Vse te pravljice vsebujejo opis kulture in tradicije države, iz katere izhajajo. Pepelka je dobra osnova in podlaga za uvajanje različnih kulturnih in jezikovnih značilnosti, spoznavanje drugih držav, narodov, navad in običajev, glasbe, plesa … Preko pravljice so se učenci učili o moralnosti, kaj je dobro in kaj je slabo vedenje, kako je dobrota poplačano in zlo kaznovano. Dobro se z dobrim poplača, slabo pa s slabim. Na koncu pravljice vsak dobi tisto, kar si zasluži. Tako lahko rečemo, da nosi pravljica v sebi vzgojni in moralni koncept.

2. Poustvarjanje pravljice

Učenci so se najprej razdelili v skupine, potem so dobili slikanice Pepelk različnih avtorjev iz različnih držav. Vsaka skupina si je izbrala svojo knjigo. Nekatere učence so pritegnile ilustracije v knjigi, druge dolžina zapisanega, vsem pa je bila najbolj zanimiva zgodba o Pepelki, ki je postala brezčasna. Z nalogo, ki so jo skupine dobile, smo pri njih želeli odkriti ustvarjalnost, umetniško svobodo in estetsko doživljanje pravljice, saj smo jim dopustili svobodo izražanja in poustvarjanja na njim najustreznejši način. Nekatere skupine so se odločile, da bodo Pepelko poustvarjale ob ilustracijah in izdelale svojo slikanico, druge so se odločile, da bodo izdelale lutke na palčki in Pepelko prikazale v lutkovnem kotičku, največ pa se jih je odločilo za dramatizacijo, kjer so se poistovetili z izbrano književno osebo.

clip_image002[4] clip_image004[4]
Slika 1, 2: Izdelovanje lutk na palčki

Učenci so izbrano knjigo najprej prelistali, nato pa jo znotraj svoje skupine prebrali, se o njej pogovorili, jo analizirali ter jo razčlenil na ključne dele. Pri tem so spoznali državo, iz katere pravljica izhaja, jo poiskali na zemljevidu ter zapisali nekaj značilnosti o njej.

clip_image006[4] clip_image008[4] clip_image010[4]
Slika 3, 4, 5: Branje različic Pepelke po skupinah

Sodelovalno učenje je potekalo umirjeno in učenci so bili zelo zagnani za delo. Vsak posameznik je hotel na čim bolj izviren način predstaviti svoje zamisli in vloženi trud ostalim učencem. Od doma so prinašali različne rekvizite, pripomočke, kostume in ideje, odvisno od naloge, ki si jo je skupina zadala. Priprava na predstavitve skupin je potekala dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih nalog, učitelj pa je bil vseskozi le usmerjevalec. Z zavzetostjo in dobrim timskim sodelovanjem so ustvarili bogate predstavitve. Ob delu so se učili drug od drugega, pridobivali socialne veščine, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupinskega dela.

clip_image012[4] clip_image014[4]
Slika 6, 7: Nastopanje skupin

Vsaka skupina je na svojstven način predstavila svojo različico Pepelke ostalim učencem s svojo slikanico, lutkovno igro ali dramatizacijo. Pred predstavitvijo so na kratko povedali clip_image016[4]nekaj informacij in zanimivosti o državi, iz katere zapisana pravljica izhaja. Učenci so vrednotili in primerjali delo vseh skupin, ki so predstavile svojo različico pravljice ter bili soglasnega mnenja, da jim je še vedno najljubša različica Pepelke Disneyjeva klasika.

Slika 8. Dramatizacija Pepelke

3. Zaključek

Učenci so bili pri delu notranje motivirani, kreativni in vsak posameznik se je trudil, da je skupini prispeval največ kar zmore. Svoboda pri ustvarjanju, ki so jo imeli, jim je prinesla precej osebne odgovornosti in dela. V pozitivni razredni klimi so delali zavzeto, utrdili medsebojne vezi in postali še bolj povezani ter spoznali, da se iz pravljic lahko veliko naučijo tako na moralnem kot na vzgojnem področju. Ob ustvarjalnosti so širili znanje ter spoznali nekaj tujih držav.

Literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar.

Učimo se matematiko skozi igro

lidija_abramic

Lidija Abramič

1. Uvod

V prvem razredu učenci pri matematiki usvajajo veliko matematičnih vsebin preko igre. Na igriv in prijeten način jim moramo ustvariti primerne situacije ter jim vzbuditi radovednost, ustvarjalnost, spretnosti in druge vrline, ki jim bodo v pomoč pri računanju in utrjevanju matematičnih pojmov. Z različnimi dejavnostmi, ki potekajo »izven« šolskih klopi, pripomoremo, da se poveča zanimanje in zavzetost za učenje. Učenci bodo z učenjem preko matematičnih iger bolj sodelovali, dosegali boljše rezultate in ne bodo imeli občutka, da se učijo. Učitelji pri igri otroka opazujemo in učencem pomagamo razširiti matematično znanje. Omogočiti jim moramo, da pridejo sami do spoznanja, ali je njihova rešitev pravilna ali ne.

2. Računske operacije in njihove lastnosti

V prvem razredu se učenci ob koncu šolskega leta naučijo seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 20 skupaj s številom 0. S prehodom čez desetico računajo s konkretnimi pripomočki in s štetjem. Na konkretni ravni znajo pojasniti zakon o zamenjavi pri seštevanju in ob različnih dejavnostih spoznajo, da sta seštevanje in odštevanje nasprotni računski operaciji. Prvošolci znajo uporabiti računske operacije pri reševanju problemov ter vedo, da je število 0 razlika med dvema enakim številoma. Večino učenja poteka izkustveno, s konkretnimi pomagali.

2.1 Utrjevanje seštevanja in odštevanja do 20 preko igre

clip_image002Pred utrjevanjem seštevanja in odštevanja na učnem listu, smo v razredu izvedli matematično dejavnost: Najdi par. Na kartončke smo napisali števila od 1 do 20. Vsak učenec si je po lastni želji izbral kartonček, na katerem je bila zapisana ena številka do 20.

Slika 1. Učenci izberejo kartonček s številko

Nato smo na tablo zapisali eno število (npr. 20). To število je bilo rezultat – vsota, ki so ga clip_image004morali učenci s števili na njihovih kartončkih sestaviti skupaj s sošolcem. Npr.: učenec s številko 3 je poiskal učenca s številko 17 in skupaj sta tvorila vsoto 20. Nastalo je več parov učencev s skupnim rezultatom 20. Vsak par je povedal svoj račun in ga zapisal na tablo. Naloga je postala težja, ko so učenci sestavljali račun iz treh seštevancev.

Slika 2. Sestavljanje parov s seštevanci

Pri utrjevanju odštevanja smo na tablo zapisali razliko, npr. 7. Učenci so ravno tako sestavljali pare, le da so pri odštevanju imeli več težav kot pri seštevanju. Učenci, ki so bili boljši matematiki, so si pomagali tako, da so od njihovega števila, ki je bilo večje od razlike, odšteli razliko in tako hitro poklicali učenca, ki je imel izračunano številko. Učenci, ki so imeli na kartončku zapisano številko manjšo od razlike, so lahko le čakali, da jih je kdo poklical. En učenec pa se je znašel tako, da je svojemu številu prištel razliko in hitro poklical učenca z dobljenim rezultatom. Najdeni pari so povedali račun in ga zapisali na tablo. Račune so potem učenci prepisali v zvezek.

2.2 Odziv učencev

V pričakovanju nove matematične igrice so vsi učenci pozorno poslušali navodila, potrebna za izpeljavo te naloge. Z zanimanjem sem jih opazovala, ko so izbirali števila. V njih je bilo čutiti nemir, kajti hoteli so čim prej sestaviti svoj račun. Igra je bila tako napeta, da so z zanimanjem komaj čakali na nov rezultat. Če je bilo le mogoče, so sestavljali tudi račune s tremi seštevanci in bili na svoje spretno računanje prav ponosni. Spretni računarji so hitreje poiskali svoj par in pomagali učencem, ki ga še niso dobili. Ker učenci niso hoteli ostati brez para, so se med seboj kar klicali »Kje si trojka, pridi k meni!«, ali »Jaz potrebujem šestico, kje si število šest?«. Ker jih je igra zelo pritegnila, smo s tovrstnim načinom dela računali celo uro, učni list pa je ostal prazen. Izpolnili so ga za domačo nalogo. Zanimivo je bilo poslušati komentarje otrok tudi kasneje, saj so šteli, koliko krat so poiskali par in s kom so bili v paru, s kom so se držali največkrat … Dejavnost Najdi par smo se igrali tudi naslednje dni.

3. Zaključek

Učenci morajo v prvem razredu začutiti, da je učenje matematike koristno, zabavno in prijetno. Igra je za otroka način učenja in ga pozitivno motivira. Skozi matematično igro razvijajo logično mišljenje in sprejmejo matematiko na drugačen, bolj ustvarjalen način. S pozitivnimi izkušnjami, ki jih pridobijo, bodo postali bolj samozavestni in uspešnejši. Napredovali in dosegali bodo boljše rezultate tudi učno šibkejši učenci. Razgibane ure, kjer učenci z ustvarjalnim in aktivnim načinom dela usvajajo učne cilje, kar prehitro minejo.

Literatura

Predmetna skupina Amalija Žakelj …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Spodbujanje tehnične ustrvarjalnosti v prvem triletju

Načrtujemo in sestavljamo 

 anamarija_cvek

Anamarija Cvek

Povzetek

Z uvedbo tehniških dni naš izobraževalni sistem nakazuje, da je področje tehniške ustvarjalnosti pomembno in ga ne smemo zanemarjati. Po drugi strani pa so z uvedbo devetletnega šolanja predmeti, pri katerih bi tovrstno ustvarjalnost lahko razvijali, precej okrnjeni.

Na naši šoli se pogosto govori o nadarjenih učencih, a skoraj nikoli ni slišati, da je nekdo nadarjen na tehniškem področju. To lahko pomeni:

  • da je tehniška ustvarjalnost pri pouku premalo prisotna,
  • da smo učitelji za takšno ustvarjanje premalo dojemljivi,
  • da so sposobnosti učencev na tem področju res slabše razvite.

Ker poučujem v prvem triletju, lahko govorim le za razmere na razredni stopnji. Učitelj ima veliko mero avtonomije pri svojem delu. V kolikor se učitelju zdi razvijanje tehniške ustvarjalnosti pomembno, bo v poučevanje lahko vpletel več dejavnosti povezanih s tem področjem; na drugi strani pa lahko nekdo skoraj popolnoma zanemari omenjene dejavnosti. Običajno vpletanje tehniške ustvarjalnosti v pouk tudi od učitelja terja več dela in morda se takšnemu poučevanju tudi zato nekateri raje izognejo.

Moje razmišljanje je takšno, da v sodobnem času dajemo velik poudarek teoretičnemu in računalniškemu znanju. Vsi učenci morajo biti »računalniško pismeni«. S tem se popolnoma strinjam, vendar se zavedam, da je v resničnem življenju marsikaj še vedno treba »narediti z rokami«. Zato menim, da morata iti teoretično znanje in ročne spretnosti nekako v korak druga z drugo. Zanemarjanje ene ali druge dejavnosti torej ne more pripeljati do želenega uspeha.

Uvod

Rada se lotim dejavnosti, ki pri otrocih spodbujajo ročne spretnosti. Posebno veselje doživljam, ko opazujem otroke, ki opravljajo dela, ki so danes precej nenavadna. Niti predstavljati si ne moremo kako uživajo fantje, ki uporabljajo preprost ročni sveder, s katerim vrtajo luknjice v divji kostanj, nato pa s pomočjo šivanke nizajo kostanje na vrvico. Pomagati deklicam, da s kvačko ustvarjajo dolgo verigo preprostih pentelj je zahtevno delo, a nagrajeno z neizmerno hvaležnostjo in zadovoljstvom. Opazovati otroke, ki so ponosni na deščico, ki so jo sami zbrusili do gladkega, nanjo pa pritrdili paličico na kateri je pritrjen kos trikotnega blaga in ob zaključku dela predstavlja čolniček, te napolni z neprimerljivim občutkom.

Vsega naštetega sem se v soji dolgoletni praksi že lotila. Učenci so bili za takšna dela vedno visoko motivirani, pogosto so celo spraševali kdaj se bomo spet lotili česa podobnega.

imageimageimageimage
Slike 1 – 4: Spodbujanje ročnih spretnosti pri učencih

Včasih pa se z učenci lotimo tudi dela, ki jim je precej bližje. Tako smo se v drugem razredu lotili sestavljanja kock. Pa to ni bilo navadno sestavljanje. Učenci so bili postavljeni pred problemsko nalogo. Kakšna je bila naloga, kako je delo potekalo in kakšni so bili rezultati, bi vam rada predstavila v tem prispevku.

Potek dela

Kot zaključek učnega sklopa, pri katerem smo obravnavali promet, sem želela učencem delo nekoliko popestriti, jim ponuditi nekaj igre, ki jo v drugem razredu zelo pogrešajo in zanjo izkoristijo vsak prosti trenutek. Nad idejo, da se bomo s kockami igrali kar pri pouku, so bili navdušeni. Ker pa pouka ni brez resnega dela, so se najprej morali lotiti resnih nalog.

Seznanila sem jih, da bo delo potekalo v skupini. Cela skupina bo morala narediti le en izdelek.

Cilji:

  • učenci narišejo načrt izdelka
  • izdelajo vozilo, pri tem upoštevajo načrt
  • primerjajo načrt z izdelkom in vrednotijo izdelek
  • navajajo se na sodelovanje v skupini
  • upoštevajo nove zamisli pri doseganju cilja
  • ob igri pridobivajo nova znanja

Najprej smo oblikovali skupine. Pri tem sem pazila, da so bile skupine mešane glede na spol. Mislila sem namreč, da se dečki nekako pogosteje igrajo s kockami in so zato morda pri sestavljanju spretnejši. Na koncu se je izkazalo, da sem se pri tem predvidevanju nekoliko zmotila.

Naloga

Glede na zastavljene cilje. Je bila naloga sestavljena iz štirih delov:

  1. risanje načrta
  2. priprava materiala za izdelavo
  3. sestavljanje izdelka
  4. predstavitev izdelka in vrednotenje

Izdelava načrta

Vsaka skupina je morala na list papirja narisati svoje vozilo, ki naj bi ga kasneje sestavili iz kock. Pravzaprav sem od učencev zahtevala izdelavo načrta.

Navadno se v skupini najde učenec, ki prevzame vlogo vodje. Ni pa rečeno, da se učenec, ki želi biti vodja na vse stvari enako dobro razume. Čeprav sem učencem prigovarjala, naj se pred risanjem posvetujejo kako se riše načrt, se je izkazalo, da so ideje »močnejšega« učenca običajno prevladale. Pri dogovarjanju se je pokazalo, da nekateri učenci s težavo v svoje delo vklapljajo ideje drugih. Posameznikom se zdi dobro le, kar predlagajo sami. Opaziti je bilo, da so šele na začetku poti skupinskega ali »timskega dela«, kot ga v novejših časih radi poimenujemo. Čeprav sem to opazila, nisem želela preveč posegati v delo skupin. Na pravo pot sem jih želela usmeriti z opozarjanjem na pogovor in razmišljanje o idejah, ki jih poda sošolec. Člani skupine naj bi se skupaj odločili ali je ideja dobra ali pa jo je potrebno zavreči. Želela sem, da učenci kar se da samostojno pridejo do cilja naloge, kako dobro so jo opravili, pa bi se izkazalo kasneje.

Opozorila sem jih, da mora biti načrt natančno narisan, da ga med delom ne bo več mogoče dopolnjevati ali popravljati.

imageimage
Sliki 5 in 6: Risanje načrta

imageimageimageimage
Slike 7 – 10: Načrt

Priprava kock

Ko so vse skupine narisale načrt, je bilo potrebno izbrati kocke, iz katerih bo izdelek narejen. Tudi na tem področju je bilo treba uskladiti želje in potrebe. Nekaterim učencem se je poleg oblike in velikosti kock zdela pomembna tudi barva. Pri iskanju ustreznih kock so sodelovali vsi člani skupine. Mislim, da so bili prav v tem delu naloge najbolj enotni. Brez težav so se dogovorili kakšne kocke bodo izbrali in koliko jih rabijo.

Izvedba naloge

Na vrsti je bil za večino skupin najtežji del. Pri izdelavi končnega izdelka naj bi učenci upoštevali načrt. V tem delu naloge so v ospredje ponovno stopili posamezniki. Ponovno sem morala pogosto opozoriti na sodelovanje, pogovor in upoštevanje mnenja drugih učencev. Že med delom sem opazila, da posameznim skupinam morda ne bo uspelo narediti izdelka skladnega z načrtom. Tem skupinam sem dodatno svetovala, naj dobro pogledajo načrt in mu poskušajo slediti.

Med delom so se učenci veliko dogovarjali. Dodatno so izbirali potrebne kocke. Tudi dekleta so v skupini poskušala aktivno sodelovati in priznam, da je bilo njihovo razmišljanje povsem enakovredno razmišljanju dečkov. Žal pa so spet vodilno vlogo prevzeli posamezniki in celo skupino peljali v smeri svojih lastnih želja. Opazila sem, da je osebnostna moč posameznika pogosto prevladala nad kakovostjo in ustreznostjo idej ostalih učencev.

imageimageimageimage
Slike 11 – 14: Izdelava izdelka po načrtu

Predstavitev izdelka

Skupine so na svoje mize postavile načrt in izdelek. Najprej sem učencem naročila naj se sprehodijo po učilnici in si ogledajo izdelke svojih sošolcev. Spodbujala sem jih, naj si natančno ogledajo načrte in izdelke in razmislijo, če izdelki ustrezajo narisanim načrtom.

Po preteku časa namenjenega samostojnemu ogledu, smo si izdelke ogledali še skupaj. Sprehodili smo se od skupine do skupine. Vsaka skupina je predstavila svoj načrt in svoj izdelek. Povedali so, kaj jim je povzročalo največ težav, kako so težave reševali, kako so se pri delu v skupini počutili …

imageimageimageimage
Slike: 15 – 18: Predstavitev izdelkov

Ugotovitve

S čim ste imeli največ težav?

  • Težko je narisati načrt. (Matevž)
  • Nismo imeli dovolj primernih kock. (Sara)
  • Sošolec ni upošteval idej drugih v skupini. (Rok)
  • Nismo imeli dovolj barvnih kock. (Meta)

Kako ste težave reševali?

  • Ko nam je zmanjkalo kock, smo si jih sposodili pri drugi skupini. (Sara)
  • Naredili smo izdelek, ki je drugačen kot zahteva načrt. (Janez)
  • Sošolec zna bolje sestavljati kocke kot jaz. Pomagam mu poiskati prave kocke. (Robi)

Kako si se pri delu v skupini počutil?

  • Dobro znam sestavljati kocke, sošolcem sem veliko pomagal, počutil sem se odlično. (Gaber)
  • Doma ne sestavljam kock, raje se igram drugačne igre, pomagala sem kar sem mogla, bilo mi je všeč. (Kaja)
  • Rad sestavljam kocke, a danes je moralo biti vse tako kot je rekel sošolec. To mi ni bilo všeč. (Tim)
  • S sošolko sva sestavili nekaj drugega. Nisva sestavljali po načrtu, pa sva se vseeno zabavali. (Eva)
  • Doma bom poskusil narisati načrt in po načrtu sestaviti letalo. Rad se igram s kockami. (Filip)

Zaključne ugotovitve

Že pri samem delu sem ugotavljala, da se učenci šele navajajo na skupinsko delo. Posamezniki so kljub opozorilom preveč stopali v ospredje. Z vajo – pogostejšim skupinskim delom – bodo učenci spoznali, da vsak član skupine lahko prispeva nekaj, kar bo skupini koristilo.

Vsi smo opazili, da nekateri učenci, ki pri pouku ne sodelujejo veliko, zelo dobro sestavljajo kocke ter rišejo in »berejo« načrte. Te učence sem še posebej pohvalila. Učencem sem povedala, da je pomembno, da odkrijemo področje na katerem je nekdo uspešnejši od drugih. Naše ugotovitve so pripeljale do zaključka, da bomo najbolj uspešni takrat, ko bomo znali poslušati ljudi okoli sebe in upoštevati njihove ideje. Ko bomo znali drugim prisluhniti, z njimi sodelovati, lahko pričakujemo najboljše rezultate.

Dve skupini sta me pozitivno presenetili. Njuna načrta sta se bistveno razlikovala od drugih načrtov. Ena skupina je na načrt zapisovala imena delov, druga pa število delov potrebnih za izdelavo izdelka. Vse to je nakazovalo, da se člani teh dveh skupin niso prvič srečali z načrtovanjem. Svoje predznanje pa sta s pridom uporabili pri izvedbi naloge.

Seveda pa sem opazila tudi to, da nekatere skupine načrta niso upoštevale (delno ali v celoti). S člani skupin smo se tudi o tem pogovarjali, svoja odstopanja so morali pojasniti. Eni od skupin se je med delom porodila ideja, da imajo dovolj kock in svoj izdelek lahko nekoliko »povečajo« glede na načrt. Druga skupina pa je v zagovor svojega dejanja povedala le to, da so se premislili in namesto čolna naredili helikopter.

Zaključek

Naloga, ki smo se jo lotili je bila za drugošolce kar zahtevna. Mnogi so se prvič srečali z načrtovanjem, za nekatere kocke ne predstavljajo najljubše igrače, največji izziv pa je bilo skupinsko delo. Tistim učencem, katerim kocke niso prva igrača, ne bo treba biti dolgčas, saj si bodo za igro lahko izbrali druge igrače. Tisti, ki se s kockami radi igrajo, se po vsej verjetnosti z njimi igrajo tudi doma. Tako se nam ni treba delati skrbi s čim se bo otrok igral in ob igri razvijal svoje sposobnosti.

Pomembneje se mi zdi to, da bolj intenzivno pričnemo otroke usmerjati k sodelovanju. Dandanes je veliko otrok edincev ali pa imajo doma veliko igrač in se lahko vsak otrok igra po svoje – niso prisiljeni v delitev in sodelovanje. Znanja pridobljena pri skupinski igri in delu jim bodo lahko koristila pri nadaljnjem šolanju, pa tudi v obdobju odraslosti. Nenazadnje je tudi v službi potrebno obvladati vrline samostojnega in timskega dela.

Poudarila sem še, da je pred izdelavo načrta potreben temeljit premislek. Ko enkrat načrt naredimo, ga moramo tudi upoštevati. Manjša odstopanja naj bi načrt sicer dovoljeval, nikakor pa ne sme biti izdelek povsem drugačen od načrta.

Z izvedbo te naloge smo pridobili veliko novih znanj in spoznanj. Ne le učenci, tudi jaz. V svoj pouk bom odslej pogosteje vključevala skupinsko obliko dela.

Fotografije: osebni arhiv

Poticanje kreativnosti i inovativnosti primjerenim

odabirom zadataka

lidija_kralj

Lidija Kralj

Slijedeći zacrtane i utabane putove matematičkih programa i sadržaja u udžbeniku često zaboravljamo ili nemamo vremena za zadatke koji nemaju samo jedno rješenje, zadatke koji se ne rješavaju po recepturi nego traže širi pristup, pronalaženje informacija, kritički odabir, zaključivanje, procjenjivanje te pronalaženje ili osmišljavanje matematičkog modela koji će nam pomoći riješiti postavljeni zadatak.

Pri odabiru zadataka kojima se potiče kreativnost i inovativnost trebali bismo zadovoljiti ove kriterije:

  • zadatak ima kontekst koji je blizak učenicima ili ga mogu razumjeti nakon proučavanja dodatnih informacija
  • zadatak ima jasno postavljene uvjete koje rješenje treba zadovoljavati
  • rješenje je dostižno sa znanjem koje učenici imaju
  • dostupne su dodatne informacije, ako je potrebno
  • postupak rješavanja traži povezivanje različitih kompetencija
  • složenost zadatka odgovara vremenu koje učenici imaju na raspolaganju za rješavanje.

Rješenja takvih zadataka ne moraju biti jednoznačno određena, može ih biti više, učenici trebaju uvidjeti različite načine rješavanja ili različita rješenja, a očekuje se i da argumentiraju zašto su odabrali neko rješenje. Iz naše učiteljske perspektive,, kod ovakvih zadataka najčešće nam je važniji proces pronalaženja rješenja i njegovo predstavljanje nego samo konačno rješenje. Što se odražava i u vrednovanju učenika pri rješavanju takvih zadataka.

Rješenja takvih zadataka učenici obavezno moraju predstaviti pred razredom, na panou, mrežnim stranicama ili na neki drugi način javno objaviti. Komponente predstavljanja i objavljivanja daju učenicima povratne informacije o vrijednosti njihovog rada te omogućavaju jezično izražavanje koje nam često u matematici nedostaje.

Metoda 270

Zanimljive i dobre rezultate daje Metoda 270 u kojoj učenici rješenja takvih zadataka pripremaju u obliku interaktivnih digitalnih sadržaja kojima ujedno i poučavaju svoje vršnjake. Omogućavanjem da učenici odaberu žele li svoje znanje iz određene matematičke cjeline pokazati na papirnatom pisanom ispitu ili interaktivnim digitalnim sadržajem prepuštamo im barem dio kontrole nad onime što uče te kako će pokazati naučeno.

Metoda 270-kakoKorištenjem takve metode rada potičemo učenika da budu samostalniji i dogovorni za svoje rezultate, razvijamo njihove organizacijske vještine jer trebaju osmisliti kako će njihov rad izgledati, što će sadržavati, koje dodatne sadržaje trebaju, tko im pri izradi može pomoći, kakve im tehnologije i oprema treba. Kako bi napravili jedan interaktivni, digitalni, matematički sadržaj učenici trebaju iskoristiti svoje vještine kreativnog izražavanja, a pri njegovom prezentiranju i vještine govorništva i prezentacije, koje često u matematici zanemarujemo. Pritom se računala, internet i mobilni uređaji koriste za stvaranje obrazovnih sadržaja, dakle dobivaju smislenu i svrhovitu ulogu u procesu obrazovanja uz istovremeni pomak učenika od pukih potrošača tuđih sadržaja prema kreativnim i inovativnim proizvođačima.

Naravno ne možete jednostavno reći učenicima: “Očekujem da napravite rad na temu prizmi”. Najprije morate sebi, a i njima jasno objasniti što očekujemo, kako ne bi bilo razočarenja krajnjim rezultatima. Kako i kod svih obrazovnih metoda, trebaju vam unaprijed zadani kriteriji vrednovanja i neka vrsta podsjetnika s nabrojanim elementima koje svaki rad treba sadržavati. teme koje su moji sedmaši i osmaši imali su bile: pravilna trostrana prizma, odnos dviju kružnica, dodekaedar, kaleidoskop, Talesov poučak, graf linearne funkcije [1]. Ukratko ništa egzotičnog u naslovu, ali je svaki rad morao imati sadržaj koji nije u udžbeniku. Tako da su neki radili origami modele, prema YouTube videima izrađivali predmete (kaleidoskop), povezivali sa sadržajima iz fizike (lom, svjetlosti). Za te dodatke je trebalo učenike lagano usmjeravati gdje da potraže ideje za dodatke pa ih time naviknuti da pretražuju internet i pronalaze odgovarajuće sadržaje.

Primjer popisa elemenata učeničkih radova, koji sam koristila:

  • Objašnjenja
  • Primjeri
  • Zadaci
  • Slike
  • Video
  • Kviz
  • Njihov autorski rad (slike, video, kviz)
  • Primjeri koji nisu iz udžbenika
  • Interaktivni sadržaj i slike iz GeoGebre
  • Dodatni sadržaji drugih autora.

Tijek stvaranja takvih radova je važan i učenicima u početku treba pomoći da uoče što radove čini dobrima, kako ih nadopuniti da budu kvalitetniji te ih savjetovati kako dobro predstaviti radove i uključiti publiku (suučenike) u predstavljanje. Tim postupcima omogućavamo učenicima da primijete postupke koje mi koristimo kod stvaranja obrazovnih sadržaja ili držanja nastave, a ujedno možemo i mi od učenika naučiti nešto novo.

Predlažem da učenicima preporučite jedan ili više računalnih programa ili online alata zbog lakše usporedbe rezultata i davanja tehničkih savjeta. Primijetila sam da je učinkoviti korištenje grupa na društvenim mrežama (Yammer na @skole.hr; [3] i [4]) za dijeljenje uputa, videozapisa s pojašnjenjima kako se neki program koristi te posebice za razmjenu ideja i davanje savjeta kako poboljšati rad. Moji učenici su koristili programe: GeoGebra, Sway, Office Mix, Blendspace i Zondle.

Može i offline

Naravno poticanje učenika na kreativnost u matematici ne treba biti isključivo korištenjem digitalnih programa. Evo nekoliko primjera zadataka otvorenog tipa koji su korišteni za timske radove u cjelini Geometrijska tijela u 8. razredu, a rješenja su učenici prikazali uživo i na papiru [2].

Traži se šator

Dimenzije šatora trebaju biti najmanje: 2 m dugačak, 1 m širok, 1 m visok. Šator treba imati sve stranice i pod od istog materijala. Oblik odaberite sami. Treba biti što jeftiniji, dakle što manje materijala je potrebno to bolje. Za koji oblik je potrebno najmanje materijala? Zašto ste odabrali baš taj oblik?

Kula za princezu

Tata želi napraviti drveni dvorac za princezu. Princeza je nacrtala nekoliko prijedloga, a vi odaberite jedan i izračunajte količinu potrebnog materijala. Ukupna visina dvorca treba biti najviše 150 cm, a širina 1 m. Za koji oblik je potrebno najmanje materijala? Zašto ste odabrali baš taj oblik?

Ljetna terasa

Roditelji žele napraviti ljetnu terasu s krovom (sjenicu). Na terasi treba biti mjesta za stol veličine 1 x 2 m i 6 osoba oko njega. Predložite oblik terase, ograde i krova i izračunajte potrebnu količinu drveta za izradu. Za koji oblik je potrebno najmanje materijala? Zašto ste odabrali baš taj oblik?

Učenici su na raspolaganju imali dva školska sata, s tim da je prvi sat bio namijenjen rješavanju zadatka, a drugi prezentaciji i ocjenjivanju. Svaka grupa od četiri učenika je trebala pripremiti trominutno predstavljanje svojeg rješenja. Kriteriji ocjenjivanja bili su: ispunjavanje uvjeta zadatka, točnost računa, kvaliteta predstavljanja i umjetnički dojam.

Važne komponente ovakvog načina rada bile su: razvijanje organizacijskih i prezentacijskih vještina, primjena matematičkih modela na kontekstualne zadatke, argumentirano raspravljanje te procjena svojeg i tuđeg rada.

Dobrobiti

S ovakvim načinom rada počela prije tri godine s jednim razredom učenika koji su izradu digitalnog udžbenika smatrali zabavnim i vrijednim poslom. Vidjevši što sve mogu napraviti odlučila sam svaku generaciju “malo pogurnuti” da naprave više i cijeli postupak učinio je i učenike i mene sretnijom i zadovoljnijom. Posebno veselje bilo je kad su učenici s prilagođenim programom matematike prezentirali svoje radove i kad sam ja ostala iznenađena onime što su napravili jer se ništa od toga nikad nije vidjelo na njihovim pisanim ispitima.

Metoda 270-interaktivnostUčenici su pokazali kreativnost u stvaranju obrazovnih sadržaja, a njihove radove objavili smo na školskim mrežnim stranicama te tako stvorili digitalnu knjižnicu koju mogu svi koristiti. Online objavljivanje učeničkih radova i njihova javna vidljivost važna je iz nekoliko razloga. Tako da drugi učenici mogu učiti od njih, ali i da pokažemo učenicima da se njihov rad i trud cijeni i da smo ponosni na ono što su napravili.

Posebna dodana vrijednost je suradnički rad međunarodnih timova na takvim zadacima, primjerice u okviru eTwinning ili Erasmus + projekata.

Napravljeni rad obavezno treba pokazati pred cijelim razredom te uključiti cijeli razred kroz pitanja u kvizovima, zagonetke ili zanimljivosti. Na taj način učenici dosižu najvišu razinu učenja – poučavaju vršnjake. Po tome je metoda dobila i ime “Metoda 270° “- više od okreta (flip = 180°) ili sažeto “Svatko poučava svakoga uključivši i samog sebe”.

Literatura

  1. Lidija Kralj: Metoda 270 s primjerima učeničkih radova
  2. Lidija Kralj: Geometrijska tijela – primjeri zadataka otvorenog tipa za timski rad
  3. Lidija Kralj: Yammer- poslovna mreža postaje obrazovna, Školske novine, veljača 2015
  4. Lidija Kralj: Yammer kao učinkovita virtualna učionica, Školske novine, ožujak 2015

Kreativno ustvarjanje v podaljšanem bivanju

Projekt Jež

natasa_lacen

Nataša Lačen

Opazovanje narave in njenih sprememb omogoča učencem neskončne možnosti raziskovanja, s katerimi potešijo svojo vedoželjnost in radovednost. Ob opazovanju in postavljanju vprašanj bolje razumejo dogajanja v naravi in povezanost ter hkrati odvisnost živih bitij od narave. Na tak način zagotavljamo otroku optimalen razvoj in spodbujamo razvijanje celovite osebnosti. Prav zato je pomembno, da učitelji spodbujamo ustvarjalnost in kreativnost. Projektno učno delo pa je prav to: pridobivanje, uporaba, poglabljanje in imageutrjevanje teoretičnih in praktičnih znanj.

Posebno vrednost ima tudi zaradi samega načina dela, saj so učenci idejni vodje, učitelj pa le koordinator in usmerjevalec procesa, ki upošteva ideje in rešitve učencev.

Del stenske slike Jesen

Projektno učno delo

Pri projektnem učnem delu učenci pridobivajo številna znanja in izkušnje, razvijajo svoje sposobnosti, sam način dela pa spodbuja uspešen socialno-čustveni razvoj otrok.

Delo temelji na izkustvenem učenju, kjer učenci samostojno delajo in sooblikujejo delovni proces ob posrednem učiteljevem vodenju in spodbudi. Pomembno je tudi samo sodelovanje med učenci, saj s sodelovanjem izmenjavajo znanja in izkušnje in se tako veliko naučijo drug od drugega.

Pri projektnem pouku učenci iščejo ideje, dajejo pobudo za delo, predlagajo in načrtujejo potek izvedbe projekta pa tudi morebitne spremembe. Po končanem delu skupaj z učiteljem vrednotijo sam proces dela in rezultate svojega dela.

Učitelj v samem procesu spodbuja učence pri samostojnem delu in kreativnem izražanju, jih motivira, po potrebi pomaga pri izvedbi z nasveti in usmerjanjem, ves čas učence seznanja z metodami samoocenjevanja in samokritike in na koncu z učenci vrednoti rezultate dela.

Če želimo, da bo projektna naloga uspešno izvedena in da bo dosegla svoj namen, moramo poskrbeti, da bo tema projekta zanimiva učencem, cilji projekta pa morajo v učencih zbuditi interes in željo za uresničitev le teh. Poskrbeti moramo za čim bolj raznolike dejavnosti, med samo izvedbo pa naj bo delo čim bolj razgibano, pestro, dogaja se naj na različnih mestih, v sam projekt pa poskušajmo vključiti tudi ljudi izven šole ( starše, sorodnike,… )

Vodilo pri izbiri teme projekta so vprašanja in odgovori učencev, saj nam ta povedo, kaj otroke posebej zanima in za kaj kažejo zanimanje.

Idejna zasnova

Konec oktobra smo se v 1. razredu podaljšanega bivanja v OŠ Markovci (30 učencev iz dveh prvih razredov) veliko pogovarjali o jeseni in spremembah v naravi.

Projekt Jež smo pričeli z branjem pravljic na temo jeseni ( Želod za malico, Srečni ježek, … ) in s pogovori o pripravah živali na zimo. Naučili smo se tudi pesmico Ježek teka teka … , ki je niso poznali vsi učenci. O vsebini pesmice smo se pogovorili in ob tem ugotovili, da v naravi vse ni ravno tako kot v pesmici. Predvsem smo se veliko pogovarjali o ježu, kjer sem jim povedala, da je ježeva prehrana veliko bolj pestra kot v pesmici in da je zelo koristna žival.

Zanimanje za ježa je bilo tako veliko, da smo se odločili posvetiti le njemu. S pomočjo spleta smo se o njem podrobno poučili in si ogledali veliko slikovnega materiala. Učenci so tudi opisovali svoje izkušnje z ježem, saj ga v našem okolju lahko kar pogosto srečamo. Eden izmed učencev je ježa celo prinesel v šolo.

Ko smo se bolje poučili o ježu, smo se odločili ježke tudi narediti.

Da pa naši ježki ne bi bili kar tako, sem jim prebrala še zgodbico M. Ezra Mali ježek, kjer se mali ježek na prvem sprehodu izgubi in pri tem doživi številne nevšečnosti: pade med cvetove osata, svoje bratce zamenja z ježicami pravega kostanja, pade v kup listja, …

Zanimalo nas je, kakšen je jež obložen s pisanim jesenskim listjem, … s skladovnico storžev ali kostanjev na svojem hrbtu, … če se povalja v kupu ličkanja ali slame na polju, … če se skrije v živi meji.

Sklenili smo, da bomo takšne » namaskirane » ježke tudi naredili.

Izvedba

V okolici šole smo vsak dan iskali dokaze odhajajočih toplih dni in umirjanja narave. Nabirali smo odpadle plodove, pisano jesensko listje, borove iglice, majhne storžke, kostanje, od doma pa so prinesli še različna semena in slamo.
Kako narediti ježa? Idej je bilo veliko in vsak je najprej narisal načrt svojega ježa, sama pa sem jim med tem izdelala kartonasto podlogo v obliki ježa in jo tudi izrezala, saj imajo 6-letniki velike težave z rezanjem navadnega papirja, kaj šele kartona. Nekateri so še precej nespretni, otroške škarje pa niso primerne za karton.

Pripravili smo delovni prostor in material razporedili po skupinah, kjer so ustvarjali učenci s podobnimi idejami. Učenci, ki ustvarjanja nimajo najraje in radi hitro končajo svoje delo, so izbrali večje kostanje in storže. Tisti vztrajnejši pa so ob delu prav uživali in so zelo imagenatančno zlagali in lepili borove iglice, slamo ali ličkanje. Na koncu so ježem narisali še oči in nožice. Med samim delom so se porajale nove ideje, saj so nekateri ježki na koncu imeli smrčke iz kostanja, drugi pa so jim dodali tudi brčice iz borovih iglic.

Borko – jež iz borovih iglic.

Veliko je bilo timskega dela, medsebojnih nasvetov in pomoči. Ob težavah so staknili glave in si pomagali ali pa so poiskali pomoč pri učiteljici.

Ježe smo izdelovali kar nekaj dni, saj je delo v podaljšanem bivanju specifično: nekateri učenci odhajajo domov zelo hitro, zato njihovo delo čaka ali pa ga končajo drugi učenci, česar pa večina nima rada. Vsak namreč na koncu rad pokaže in se pohvali s svojim izdelkom, ki ga je tudi sam izdelal.

imageKer so bili jesenski dnevi topli, smo našo ustvarjalno delavnico nekajkrat prenesli tudi na prosto. Ni lepšega, kot ustvarjanje ob božanju toplih jesenskih sončnih žarkov.

Pod spretnimi prstki v delavnici na prostem nastaja Kostanjko

Med samim ustvarjanjem smo se še vedno pogovarjali o ježih, naučili pa smo se tudi besedilo in melodijo pesmi Jaz sem jež.

V 14 dnevih smo izdelali več kot 35 ježkov, ki smo jih tudi poimenovali: tisti iz borovih iglic so bili Borkoti, drugi iz ličkanja Ličkoti, pa Slamkoti, Listkoti, Kostanjkoti, …

imageimage
Kostanjko                                                     Storžko

imageimage
Ličko                                                         Listko
imageRdečko in Slamko kot viseča dekoracija predprostora učilnice OPB

Evalvacija

Po zaključku dela smo se z učenci pogovorili o samem delu in izdelkih, ki smo jih naredili. Vsi smo bili zadovoljni in ugotovili smo, da bi lahko ustvarjali še s celim kupom jesenskih plodov, saj je jesen res radodarna in bogata.

Po izvedeni evalvaciji smo izdelke razstavili in jih uredili v veliko stensko sliko – Jesen.

Nekatere smo uporabili tudi kot visečo dekoracijo na hodniku in v učilnici.

imageimage

Pri izvedbi projekta so učenci pridobili veliko novega znanja in izkušenj, spoznali so soodvisnost živih bitij in narave, podrobneje so se seznanili z ježem in jesenskimi dogajanji nasploh, spoznali so novo možnost koristnega preživljanja prostega časa, razvijali so ročne spretnosti, domišljijo in občutek za estetiko, navajali so se na pripravo, urejanje in pospravljanje delovnega prostora, povezovali so dele v celoto in se navajali na aktivno delo in sodelovanje v skupini.

Zaključek

Sama že leta učence navdušujem nad opazovanjem narave in procesov njej. Večkrat poudarim, da velikokrat največji misleci določenih odnosov in prilagoditev ne bi znali urediti tako, kot je to uredila narava. S posnemanjem narave in procesov v njej se lahko zelo veliko naučimo, vse pa lahko koristno uporabimo v vsakdanjem življenju.

imageZ opazovanjem narave in procesov v njej učitelj učence vodi v različne aktivnosti. Ena od teh aktivnosti je ustvarjanje, skozi katerega učenec pokaže in dokaže svoje znanje na drugačen in nov način.

Del stenske slike Jesen

  LITERATURA:

  1. Bezjak, J. (1997): Projektno učno delo pri pouku tehnike kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
  2. Novak H. (1990): Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kreativnost podržana tehnologijom

sanja_PS

Sanja Pavlović Šijanović

Kreativnost je fenomen, pojava koju je vrlo teško definirati. Encyclopedia Britannica (2009) navodi:“Kreativnost je sposobnost da se nešto izvrši na drugi način, napravi nešto novo, bilo da je to novo riješenje za problem, nova metoda, zamisao, ili novi umjetnički objekt ili oblik“, Klaić (1990:750) kreativnost tumači kao stvaralaštvo, tvoračku sposobnost, radnu energiju. „Kreativnost je primjena znanja i vještina na novi način kako bi se postigao vrijedni cilj“ (Gibson, 2005:156). Iz svih ovih definicija možemo izlučiti zajednički čimbenik: svaki se čovjek vlastitom kreativnošću razlikuje od drugih, nema „copy-paste“, samo original. Iako je danas svijet relativno standardiziran zbog široke primjene tehnologije koja nas navodi na suzbijanje razlika te stvaranje jedinstvene mase, kreativnost je ono što svakog čovjeka čini individualcem. Zbog težnje ka standardizaciji tehnologija, događa se paradoks jer u nekih pojedinaca uporaba suvremene tehnologije izaziva nazadovanje kreativnoga razmišljanja, dok u drugih izaziva težnju za otkrivanjem onoga čega se nitko drugi nije sjetio. Stoga je tehnologija beskrajno i neiscrpno more inspiracije koju treba promotriti sa svih aspekata kako bi se uočila i najmanja stavka koja će promijeniti vlastiti pogled na svijet.

Korijeni kreativnosti su korijeni ljudskoga postojanja. Današnjem shvaćanju kreativnosti bliski su bili i stari Grci i Rimljani, koji su svojim doprinosom u likovnoj umjetnosti, glazbi, arhitekturi, izumima i otkrićima, postavili temelje civilizacije. Društvene okolnosti u kojima ljudi ostvaruju svoje živote imaju veliki utjecaj na razvoj kreativnosti. Što je društvo slobodnije i demokratičnije to je i kreativnost prisutnija, inovativnost jednog društva istovremeno je i pokazatelj njegove slobode i demokratičnosti. Dok je Sparta bila totalitarno društvo u kojem su svi njegovi stanovnici bili militaristički odgajani, Atena je bila demokratsko društvo (ako izuzmemo robove) i njeni stanovnici sastajali su se na gradskom trgu gdje su se raspravljala sva životna pitanja i donosile odluke važne za život. Sve ono vrijedno što je stvoreno u znanosti i umjetnosti tog doba dali su građani Atene. U doba renesanse, došlo je do napretka u shvaćanju pojma kreativnost, te su oni istu definirali kao „Upotpunjenje prirode“. Kroz povijest prožeta su različita shvaćanja kreativnosti, no, nitko od toliko značajnih i cijenjenih povijesnih ličnosti nije mogao ni slutiti što će u 21. stoljeću podrazumijevati riječ kreativnost. Jedini znanstvenici koji su pretpostavili da će kreativnost evoluirati zajedno sa čovjekom i na taj način biti izražena i kroz tehnologiju su Graham Wallas i Richard Smith, koji su u svom djelu „Art of thought“ (1926.) definirali kreativnost kao naslijeđe evolucijskoga procesa koje je omogućilo ljudima brzu prilagodbu novim promjenama.

Danas, kreativnost podrazumijeva težnju ka stvaranju novih ideja, pojmova, rješenja ili problema, odnosno težnju ka promjeni. Čitave su se industrije uzdignule na noge u potjeru za kreativnim idejama i razvojem kreativnih tehnika. Nove tehnologije omogućuju pristup širokomu spektru informacija koje promatrajući na drugima neobičan i nezamisliv način, možemo lako pretvoriti u kreativnu ideju. Sama informacijsko-komunikacijska tehnologija od individualaca zahtjeva razvoj kreativnoga razmišljanja, kako bi mogli riješiti vizualne zadatke koji se stavljaju pred njih. Mislilo se da je sam izum tehnologije vrhunac ljudske evolucije jer današnja tehnologija predstavlja itekakvu kreativnost. Od izuma brojnih alata koji su toliko kreativni da svojom banalnošću naš život čine jednostavnijim i boljim, do izuma robota koji su čak u mogućnosti komunicirati sa čovjekom i suzbiti osamljenost i tugu. Kod djece, tehnologija potiče kognitivan razvoj i razvoj kreativnoga razmišljanja. Jedno od značajnijih istraživanja koje dokazuje prethodno navedenu tvrdnju provedeno je 2000. godine na američkom sveučilištu u Illinoisu. Pored toga, kroz desetak godina istraživanja donesen je zaključak kako djeca koja koriste tehnologiju u svakodnevnomu životu kao dodatnu aktivnost imaju značajno veći razvojni potencijal u usporedbi s djecom koja ne koriste računala. S obzirom na to da je taj isti razvojni potencijal u djece rane i predškolske dobi izvanredan, korištenje tehnologija omogućava iznimna poboljšanja u motoričkim sposobnostima, razvojnom matematičkom razmišljanju, povećava maštovitost, te pospješuje kritički način razmišljanja, kao i rješavanje problema.

Škole mogu pomoći svojim učenicima razviti ključne kompetencije za cjeloživotno učenje, ključne sposobnosti i znanje koje im je potrebno za osobno ispunjenje, socijalnu uključenost i aktivno građanstvo u današnjem svijetu koji se brzo mijenja, podučavajući ih, od rane dobi, kritičkom promišljanju i upravljanju svojim učenjem, samostalnom i suradničkom radu, traženju informacija i podrške kada je to potrebno i korištenju mogućnosti koje im pružaju nove tehnologije (Europska Komisija, 2008c).

Nastavnici su ključni igrači u jačanju i prihvaćanju novog digitalnog ozračja u školama. U većini se europskih zemalja zajedno sa Republikom Hrvatskom trenutno promiče upotreba širokog raspona ICT alata za poučavanje i učenje, one preporučuju ili predlažu nastavnicima primjenu različitog hardvera poput računala, projektora, DVD-a, videa, TV-a, kamere, pametnih ploča i virtualnih okolina učenja koje integriraju čitav raspon ICT infrastrukture s ciljem stvaranja personaliziranog online prostora za kreativno učenje. Isto tako u većini zemalja, postoje online platforme, forumi, blogovi ili slične stranice društvenog umrežavanja koje olakšavaju suradnju, razmjenu iskustava i materijala među nastavnicima. Uz to, mogu postojati poveznice (postavljene na središnjoj razini) za pristup drugim stranicama koje mogu zanimati nastavnike, poput onih koje nude obrazovne materijale, uključujući nastavne materijale i softver, informacije o novim tehnologijama ili za reklamne stranice koje nude vijesti i informacije o trenutnoj situaciji.

Tehnologija pruža pojedincu još jedan kreativan i edukativan način za učenje ali i za iskorištavanje slobodnoga vremena. Ona mu nudi svijet na dlanu, a individualac mora biti hrabar i spreman ući u bitku sa svijetom i dokazati svoju samostalnost u izricanju kreativnosti. Iako tehnologija sama po sebi ne jamči kreativnost, kreativni proces uvelike ovisi o dobrom poznavanju tehnologija. Tehnologija nam olakšava stvaranje i otvara sasvim nove mogućnosti izražavanja. Maslow (1976.) smatra, da djecu moramo učiti da postanu kreativne osobe tako da su u stanju inovirati i improvizirati pri čemu se ne smiju bojati promjena nego se moraju osjećati ugodno u promjenama i inovacijama, te uživati u promjenama i inoviranju doživljavajući ih kao izazov… (Obrazovanje u tehnološki bogatom kontekstu u doba globalizacije = obrazovanje „cijelog djeteta za cijeli svijet” G. Lakoff)

Kako ništa na ovomu svijetu nije samo po sebi dobro ili loše, tako ni tehnologija ne može sama utjecati na razvoj ili sputavanje razvoja kreativnoga razmišljanja u pojedinaca. Ljudi su ti koji će svojim shvaćanjima tehnologiju učiniti kreativnom, jer jedino što je zaista kreativno na ovomu svijetu jest ljudska mašta, koja je, na samomu početku i stvorila tehnologiju kakvu mi danas poznajemo. (Albert Einstein „Mašta je daleko važnija od znanja.“ „Logika će te dovesti od točke A do točke B. Mašta će te odvesti svugdje“). Kreativno mišljenje mogu ograničavati zahtjevi da se obuzda mašta, da se “misli kao i drugi”, da se kreće sigurnim, poznatim i prihvaćenim putevima. Kreativno mišljenje bira, Učenik Marko Sablić i ravnatelj Davor Šijanovićnasuprot tome, nesigurne, neutabane staze!

I na kraju konkretan primjer iz prakse u kojem je simbiozom kreativnosti i tehnologije nastao izvrstan uradak učenika Marka Sablića 3.c razreda prirodoslovno-matematičkog usmjerenja Gimnazije Vukovar: Logo gimnazije Vukovar.

Logo Gimnazije Vukovar nastao je u školskoj godini 2013./2014. nakon provedenog internog natječaja između svih učenika škole.

logo Gimnazije Vukovar

Evo i Markovog obrazloženja:

„U mom prijedlogu za logotip Gimnazije Vukovar možemo vidjeti tri temeljne boje. Svijetloplava boja simbolizira rijeku Dunav, a ista se može naći na zastavi Grada Vukovara. Takav oblik približan ovome na logotipu također se može vidjeti iz satelitske snimke gdje Dunav čini blago slovo „G“ zajedno sa Vukovarskom Adom. Isto slovo „G“ u logotipu sastavljeno je od 4 crte iste boje kojima se mogu pridati značenja četiriju stupova škole, nekakvih temeljnih vrijednosti do kojih se drži ( za primjer: disciplina, tradicija, izvrsnost i znanje). Nadalje, u logotipu je slovo „G“ predočeno kombinacijom rijeke Dunav i grube skice vodotornja. Slovo „V“ u pozadini je crvene boje, koja se također nalazi na zastavi Grada, te predstavlja kontrast plavoj. Može se objasniti kao simbolična pobuna protiv neznanja, vatrenost i upornost učenika u postizanju rezultata na akademskim poljima ( 3 unutrašnje crte). Dodajem također da su slova „G i V“ u logotipu inicijali ”Gimnazija Vukovar”, a mogu imati i asocijaciju na ”Grad Vukovar”. Vrpca u donjem dijelu logotipa je žute boje, kao što je i zgrada gimnazije (po Pavličiću „Žuta zgrada na brijegu…“). Vrpca i izgled iste nije konačan već otvoren dodatnim opcijama kao što su dodavanje latinskih slogana (”Scientia potestas est” ,”Doctrina est fructus dulcis radicis amara”, ”Scientia Nobilitat” i sl.), godine ili prebacivanje iznad slike, omatanje teksta u luk… Osim svega navedenog, logotip je prije svega jednostavan, inovativan i lako pamtljiv a prema tome može se lako animirati i uređivati na računalu.“

Tehnologija nas svojom bešćutnošću čini snalažljivima i spremnima da se pomoću tehnoloških izvora spremimo za potragu onoga čime ćemo se istaknuti u moru prosječnih nekreativaca jer “ Ono što je iza nas i ono što je ispred nas, sitnica je u odnosu na ono što je unutar nas “ (R.W. Emerson), a Markov trud i uradak svakako pokazuju kako kreativnost ima veliku podršku u tehnologiji i kako se njihovom kombinacijom može istaknuti i uspjeti.

Motivacija i kreativnost u nastavi fizike

karolina_dvojkovic

Karolina Dvojković

Potaknuta razmišljanjem o motivaciji učenika u okviru klasične obrazovne svakodnevice, Automobil, rad učenika 1. c razreda Gimnazije Vukovarpronašla sam zanimljiv primjer implementacije istraživanja u obradi nastavnih sadržaja iz fizike. Vodeći se činjenicom da je motivacija pozitivan pokretač promjena, učenicima prvih razreda Gimnazije Vukovar predstavila sam manji projekt pod nazivom „Automobil s pogonom na balon“. Ciljevi ovog projekta podijeljeni su na opće i tematske, a sam rad na projektu osmišljen je kao rad u paru. Tijekom jednog školskog sata učenicima su dane upute, pravila i kriterij bodovanja te prikazani primjeri izrađenih modela automobila.

Automobili iz 1. c razreda Gimnazije VukovarNajvažnija dogovorena pravila kojih se trebalo pridržavati odnosila su se na uporabu materijala dostupnih u svakom kućanstvu (plastične boce, tetrapak pakovanja, karton, papir, drvo, i slično, osim metala), uporaba najmanje tri kotača koji nisu smjeli biti uzeti od igračaka, napuhani balon kao pogon, te osigurati da se automobil giba po tlu i pravocrtno.

Da bi ocjenjivanje u sklopu ovog projekta bilo što transparentnije, motivirajuće i poticajno, bodovanje je unaprijed dogovoreno prema navedenim kriterijima:

tablica1

tablica2

Dio učenika je bio vidno oduševljen projektnim Utrka automobila s pogonom na balon, rad učenika 1. c razreda Gimnazije Vukovarzadatkom, neki su bili zadovoljni, dok su neki učenici bili pomalo zabrinuti. Predviđeno vrijeme za izradu automobila s pogonom na balon bilo je tijekom zimskog odmora učenika sa svrhom da se učenici zabave, istražuju, konstruiraju, sastavljaju, izbjegnu dosadu i ponešto (nadam se) nauče.

Moram priznati da sam s nestrpljenjem i radoznalošću iščekivala učeničke uratke i njihove reakcije. Školski sat u kojem su učenici prezentirali i testirali svoje automobile protekao je na način da su neki učenici ponosno pokazivali svoje modele automobila, drugi su u zadnjim trenucima vršili zadnje preinake, neki su popravljali oštećenja nastala prilikom transporta do škole dok su neki pomalo stidljivo isprobavali svoje modele (uglavnom djevojke).

Sugestije i suradnja među učenicima bili su izvrsni, spontani, dobronamjerni, sve u svrhu postizanja što boljih rezultata. Nakon prezentiranja rada automobila s pogonom na balon, učenici su ispunili anketu koja je propitivala učeničke stavove o projektnoj nastavi u fizici. Biti će zanimljivo obraditi rezultate provedene ankete, a o tome uskoro. U nastavku pogledajte „vozni park“ učenika prvih razreda Gimnazije Vukovar.

Svi smo kreativni

 profil

Profilov školski portal – razredna nastava

Jeste li se ikada zapitali jeste li kreativni? Mislite da ne možete biti kreativni? Griješite!148429010 Dokazano je da su svi ljudi kreativni i da se kreativnost može razvijati cijeloga života.

Zato se ne pitajte jeste li kreativni. Pravo bi pitanje bilo: u kojem sam području kreativna/kreativan?

Kreativnost je i eksperimentiranje.

Što je kreativnost?

Nema jedinstvene definicije kreativnosti. Neki smatraju da je kreativnost različito gledanje na svijet. Drugi će reći da je to stvaranje poveznica tamo gdje ih naoko nema. Neki smatraju da kreativnost znači stvarati ono što još ne postoji.

A neki je definiraju kao izmišljanje, eksperimentiranje, razvoj, preuzimanje rizika, kršenje pravila i zabavljanje.

Kako prepoznati početke svoje kreativnosti?

  • Propitkujete li često i postavljate li neobična pitanja?

Svako novo pitanje potiče vaš mozak na sagledavanje problema iz različitih perspektiva. Tako dolazite do raznovrsnih rješenja i potičete kreativno mišljenje.

  • Razmišljate li u slikama?

Ako su vaše misli slike, nalik ste Albertu Einsteinu. Poznato je da je on razmišljao u slikama, a ne riječima. Takav način razmišljanja pomogao mu je razvijati kreativno mišljenje.

  • Možete pronaći više od jednog rješenja problema?

Ako dobijete zadatak da zbrojite brojeve od 1 do 19 – kako ćete to učiniti?

112268452Možete krenuti zbrajati redom: 1 + 2 + 3 + 4… i doći do točnoga rješenja. Ako razmišljajući dođete i do drugih načina na koje možete riješiti ovaj zadatak, već razvijate svoje kreativno mišljenje.

Zadatak za poticanje kreativnog mišljenja: čiji su ovo tragovi?

  • Možete li stvoriti vezu između dvaju naizgled nespojivih predmeta ili bića?

Provjerite!

Napišite barem pet zajedničkih karakteristika pčele i rijeke. Primjerice: gibanje (pčela leti, rijeka teče). Ako već imate razvijeno kreativno mišljenje, zasigurno ćete uspjeti pronaći i više od pet karakteristika.

  • Intuicija

Imate li naglašenu intuiciju, vjerojatno imate i potencijal za razvoj kreativnosti.

Pitanja i zadatci koje možete postavljati djeci ako želite razvijati njihovo kreativno mišljenje:

1. Zamislite da postoji samo jedno godišnje doba (primjerice zima). Kako bi tada izgledao 81989689život ljudi?

2. Osmislite što više načina na koje možete upotrijebiti remen.

3. Od sutra jedemo samo čokoladu. Kako će izgledati naš život?

Osmisli svoj kreativni tanjur.

4. Sjetite se što više riječi koje u sebi imaju slovo m. Igrati se možete s bilo koji slovom ili skupinom slova.

5. Koliko je različitih načina da se prijeđe školsko igralište?

6. Izmislite priču o čovjeku koji je malen poput ptice.

7. Kako će izgledati automobili za 50 godina?

8. Što bi se dogodilo kada bi stalno padala kiša?

9. Što je zajedničko stablu i mravu?

10. Osmislite novi školski predmet.

Napomena: Članak je originalno objavljen na Profilovom školskom portalu u listopadu 2012. Zahvaljujemo na dozvoli za objavljivanje.