Projekt, ki je združil preteklost s sedanjostjo

in povezal štiri države

katja_hodnik

Katja Hodnik

Uvod

Da bi mladi bolj poznali pomen tradicije in dediščine svojega kraja in da bi v dediščini ponovno odkrivali koristne stvari za današnji čas, je bil eden glavnih razlogov za mednarodni projekt z naslovom Kaj so roke naših babic znale. V projektu so sodelovale štiri šole povezane preko eTwinning-a, spletnega portala skupnosti evropskih šol, ki pedagoškim delavcem, ki delajo v šolah po Evropi, omogoča povezovanje, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo izkušenj. Naša šola OŠ Šentjernej kot vodilna partnerica v projektu je sodelovala s tremi tujimi partnerskimi šolami iz Srbije, BiH in Hrvaške: OŠ Olga Milošević Smederevska Palanka, OŠ Svet Sava Foča in OŠ Blage Zadre Vukovar.

Predstavniki učiteljev in učencev OŠ Šentjernej so obiskali vse partnerice na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Vse šole pa so s svojim predstavniki obiskale Šentjernej in sodelovale na zaključni konferenci.

Predstavitev dejavnosti OŠ Šentjernej

Učenci so se projekta zelo veselili, saj so vedeli, da bodo dejavnosti v šoli drugačne, zanimive in predvsem praktične. Skoraj v vsakem oddelku od 2. do 6. razreda so, kot bi odgrinjali tančico, pokukali v svet preteklosti in mu podali roko sedanjosti.

Od lanskega oktobra do danes so prehodili zanimivo pot raziskovanja, spoznavanja, učenja in ustvarjanja. Na šoli se je tako odvilo okoli 25 različnih aktivnosti, ki jih je vodilo več kot 30 mentorjev.

Dejavnosti projekta smo razdelili v štiri sklope, ki jih povezuje skupna misel.

… PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI …

… so znali reči v preteklosti in tudi danes. Hrana je osnovna potreba in snov, ki nas povezuje. Ljudje so včasih znali preživeti s tistim, kar so pridelali doma. Zelenjavni vrt je bil pred vsako hišo, vsaka družina, ki je imela kaj zemlje jo je obdelovala. Tudi sadovnjake z domačimi sortami sadja so imeli. Kuhali so stare, preizkušene jedi. Nekatere med njimi so spoznali tudi naši učenci.

imageV 3. c so spoznavali zelišča, jih poizkušali in delali namaze. Poleg ostalih vitaminov v hrani so odkrili vitamin L – ljubezen. Hrana ima drugačen okus, če je narejena z ljubeznijo. 3. d je presenečeno ugotavljal, da je bilo suho sadje včasih pravimagea dragocenost, zlasti hruške, ki so bile sladke kot bomboni. Povabili so Hanino babico, da jim je povedala recept za sadni kruh, rezali so hruške na krhlje in jih posušili.

imageSladke dejavnosti so se veselili tudi učenci, ki prejemajo dodatno strokovno pomoč, saj so zvezke in učbenike zamenjali z maso za piškote.

Učenci 4. d in sedmošolci z gosti iz Poljske so spoznali, da je bil kruh pri naših prednikih in je še danes v našem jeziku pojem, ki pomeni življenje in preživetje:

  • priti do kruha,
  • biti kruha lačen,
  • biti kruha sit,
  • spraviti otroka do kruha.

Na Dolenjskem so gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Da na šentjernejskih poljih uspevajo različne vrste žita, so spoznali prvošolci in drugošolci, ko so jih obiskale članice Društva kmetic Šentjernej in jim pokazale, kako se izdelajo pletenice, ptički, parkeljni, polžki, prašički in rožice.

image

Ostali četrtošolci so poizkušali tudi jedi iz mladosti dedkov in babic. Pripravljali so ocvirkovo in riževo potico, koruzne in ajdove žgance, zaroštani močnik, kruhove makarone, krompir v oblicah, flancate, praženo ječmenovo kavo… Tako kot četrtošolci so tudi šestošolci pridno zbirali različne recepte in jih nato zapisali pri uri gospodinjstva.

Drugošolci so se odpravili po poteh kulturne dediščine. Najdlje so se zadržali v kmečki hiši, kjer so spoznali črno kuhinjo in v krušni peči spekli okusno pogačo. Ko so čakali na dobrote iz krušne peči, so prisluhnili zgodbam o tem, kako so nekoč živeli, se pomerili v metanju podkev …

Šentjernejska dolina je bila včasih znana po lončarstvu. Babice so nam povedale, da so imele njihove mame in stare mame v kuhinji veliko lončenih posod. Kupovale so jih na sejmih ali pri lončarju. Žganci iz take posode so bili še bolj okusni. Posebna je bila posoda za vino, imenovana »firkl«,iz »latvice« so otroci pili mleko. Danes g. Silvija Goršin prenaša znanje, ki ga je prejela od deda in očeta. Tretješolci so pri njej izdelali skodelico, člani oblikovalnega krožka pa so sami izdelali še ostale glinene posode.

imageimageimage

Nit skozi šivankino uho

Nekoč se je veliko pletlo, kvačkalo, šivalo, klekljalo …, potem pa smo ob poplavi strojno izdelanih dodatkov malo pozabili na doma narejene izdelke.

Ročna dela so v svetu po raziskavah že dolgo znana kot delo, ki ima pomembno vlogo pri imagerazvoju finomotoričnih spretnosti, čutnega zaznavanja, sproščanja, umirjanja uma in bistrenja misli. »Možgani odkrivajo, kar prsti raziskujejo.« Roke so čudovit in natančen inštrument, s katerim se namreč izrazi srednji del človeškega bitja – srčni del. Da je temu res tako, so v pol leta spoznali tudi nekateri učenci.

Mnogi med njimi so potrebovali veliko poguma in volje, da so se lotili šivanja, klekljanja, pletenja in kvačkanja. Pri oblikovalnem krožku so tako nastale blazinice, pri pletenju so si najbolj vztrajni spletli šal, kvačkali so majhne in večje prtičke, izdelali majhno volneno kapico in še kaj. Četrtošolci so pri likovni umetnosti izvirne čipke predstavili tudi z likovnim izdelkom. Petošolci so klekljali in šivali že v šoli v naravi na Vojskem, na tehniškem dnevu pa našili čudovite petelinčke. Ustvarjalna žilica se je širila in spretni prsti so ustvarjali tudi pred, med in po pouku. Tudi babice so iz svojih pletilk obrisale prah in pomagale z nasveti. Telo se je umirilo. Čas je tekel drugače. Izkusili so tišino in nepopisno veselje ob uspehu.

imageimageimage

Četrtošolci so pri pouku angleščine spoznali, da so se oblačila, ki so jih nosili nekoč, precej imagerazlikovala od današnjih. Kakšni so bili materiali, vzorci in kroji oblačil oziroma narodnih noš v naši domači pokrajini in v tujih deželah, so si lahko ogledali tudi na delavnici oblačilne dediščine, ki so jo učenci naše šole z mentorico folklorne skupine pripravili v sodelovanju z gosti s Poljske.

Da čas hitreje mine

Zvečer s kurami spat,
zjutraj s ptički vstat,
dan je treba iskat.

Če si človek čas pravilno razporedi, ga je dovolj. Ljudje so vedno našli čas za delo in sprostitev, kjer so lahko izražali svojo ustvarjalnost in uresničevali nove ideje. Umetnost navdihuje, osmišlja in bogati naš vsakdan.

imageVsak čebelar je že od nekdaj ponosen na svoj čebelnjak in poslikane panjske končnice. Petošolci so to starodavno umetnost obudili in nastale so čudovite poslikave, ki so danes lahko lepo darilo.

Zanimivo je bilo tudi pri pouku zgodovine, v okviru katerega so šestošolci raziskovali, s kakšnimi igračami so se igrali dedki in babice. Babice so se seveda igrale s punčkami, ki so bile iz cunj. Podobne so izdelali tudi učenci sami. Drugošolci so sami so na karton izdelali španimageo ali mlin, od doma pa so prinesli fižolčke in koruzo in igra se je lahko začela. Zanimive so se jim zdele še ristanc, brk in igre s kamenčki. Domišljija nekoč tako kot danes ni poznala meja.

Gobelini so bili posebna strast babic, ki so ure in ure vtikale iglo, da so nastajale slike, ki so krasile stene. Ta izziv naše učence še čaka. Zaenkrat so si ogledali le razstavo prababice Ane.

imageDedje so svojo umetniško žilico pokazali, ko so izdelovali praktične predmete, kot so metle, vile, grablje in košare. Namesto v trgovino so šli v gozd. Prikaz izdelave kmečkega orodja so spoznali učenci 4. b, ko jih je obiskal Žigov očka.

Tudi ličkanje koruznih storžev so znali včasih koristno uporabiti. Iz njega so pletli copate, cekarje, različne peharje in podstavke. Pri oblikovalnem krožku so razmišljali, kako bi ga lahko koristno uporabili – v njihovih glavah se je rodila zanimiva ideja in iz njega so spletli kitke, iz le-teh pa oblikovali snežinke – tako so nastali čudoviti novoletni okraski. Na eni izmed delavnic, ko so na šoli gostovali učenci iz poljskih Myslenic, je iz ličkanja nastal tudi LOGO PROJEKTA.

imageNi lepšega, kot ob dolgih večerih poslušati pravljice in napete zgodbe iz ust dedkov in babic. Se strinjate? Prisluhnili so jim četrtošolci in jih nekaj tudi zapisali. Da lahko zgodbe pripovedujejo tudi stare fotografije, so pri pouku slovenščine spoznavali šestošolci in se naučili marsikaj o življenju nekoč. Zanimivo je bilo, da so nastajale predvsem ob pomembnih imagedogodkih (krst, birma, poroka, pogreb …), kasneje pa tudi ob drugih priložnostih.

Slovenskih pregovorov o vremenu so se dotaknili petošolci pri pouku angleščine, jih prevedli in opremili z ilustracijami. Nekaj starih slovenskih pregovorov pa so zbrale in zapisale članice interesne dejavnosti Čudežne besede.

Ob bistrem potoku

Podružnična šola Orehovica se je vključila v projekt Kaj so roke naših babic znale tudi s tedenskim projektom Ob bistrem potoku.

imageUčenci so se z učitelji podali na pot ob potoku Pendirjevka, kjer so nekoč hodili njihovi dedje in babice po vodo. Ogledali so si naravne pregrade, ki so služile napajanju živine in pranju perila. Povabili so dedke in babice, da so jim povedali, kako soimage se oskrbovali z vodo nekoč, in predstavili, kako se je pralo perilo. Zbirali so pregovore, peli so z ljudskimi pevkami pesmi o vodi, iz gline ustvarjali posode za vodo ipd. Šteli in obiskali so vodnjake in začutili spoštljiv odnos dedov in babic do pitne vode, ko le-ta še ni pritekla s pipe.

Zaključek

Cilji projekta so bili spoznati ročna dela in izdelke, ki so jih izdelovale naše babice; skozi dejavnosti omogočiti učencem izkušnje izmenjave znanj s povezovanjem z vrstniki iz drugih držav – partnerskih šol; spoznati pomen tradicije in kulturne dediščine kraja; spodbuditi ročno ustvarjanje učencev; spodbuditi ustvarjalnost izražanja skozi motive, oblike in materiale, ki so jih tradicionalno izdelovali v kraju; izdelati ustvarjalne, zanimive, drugačne izdelke, navdihnjene s tradicijo; razviti skrb mladih za ohranjanje kulturne dediščine; spoznavati druge kulture in drugačne oblike izražanja; razvijati občutek skupnosti in pripadnosti obenem pa razumevanje in spoštovanje kulture drugega; pridobivanje izkušenj sodelovanja (sodelovalnega učenja) z vrstniki drugih držav in kultur; komunikacija v angleškem jeziku.

Zagotovo so bili cilji realizirani. Težko je opisati energijo na zaključni konferenci, ko so se otroci vseh držav treh dneh izredno povezali.

Vključeni v projekt smo mnenja, da tovrstne izmenjave bogatijo šolski prostor, širijo obzorja učiteljev in učencev ter skrbijo za prenašanje in negovanje tradicije iz roda v rod. Zagotovo bomo s takšnimi projekti še sodelovali.

Matematika skozi igro v učilnici na prostem

katja_hodnik

Katja Hodnik

Uvod

V zadnjem času vse več beremo o izsledkih različnih raziskav, ki kažejo na pomembnost gibanja celega telesa za razvoj in delovanje možganov. Prav prebiranje raziskav in učenci sami so me spodbudili, da sem začela razmišljati o gibanju kot dodatni okoliščini pri izvajanju pouka, s čimer bi učencem omogočila bolj celosten in zdrav razvoj. Učilnico na prostem, ki smo jo pred leti uredili poleg šole, sem prepoznala kot zanimiv inovativni učni prostor, ki ponuja nove izkušnje učenja hkrati pa omogoča pouk brez sedenja. Izziv sem prepoznala v tem, da tudi pouk matematike izvedem na prostem ter ga popestrim s preprostimi in poznanimi igrami. Te igre sem nadgradila in prilagodila tako, da so učenci preko njih usvajali in utrjevali tekočo učno snov.

Že sama učilnica v naravi kliče po tem, da z učenci večinoma uporabljamo čim bolj naravne in malo obdelane materiale. Z učenci in starši smo tako naredili oz. priredili nekaj znanih didaktičnih iger v povečani velikosti iz naravnih materialov. Prirejeno smo igrali znane igre, kot so človek ne jezi se, mikado, tombola, štiri v vrsto ter še druge didaktične igre, pri katerih smo razvijali številske predstave s kamenčki, računali v teku, tekmovali v znanju poštevanke …

Naša učilnica na prostem

Učilnico na prostem smo si želeli že več let. V šolskem letu 2013/14 se je naša želja uresničila. Vodstvo šole je v učilnici na prostem prepoznalo prednosti drugačnega učnega prostora. Na pomoč so priskočili tudi starši. S pomočjo Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo ob šoli postavili pet visokih gred, na katerih vsako pomlad skrbno načrtujemo zasaditve. Vse, kar skrbno pridelamo, tudi natančno spoznamo in pojemo. Vseh oblik dejavnosti se učenci izredno veselijo. Osrednji del naše učilnice na prostem je okrogel prostor s klopmi in lipo na sredini, ki ponuja pouk na prostem zunaj šolske stavbe. Učne ure so lahko v učilnici izvedene v celoti, a zaradi bližine šole lahko izvajamo tudi uvodne motivacije in zaključne dele, ne da bi izgubili preveč dragocenega časa. Pravzaprav ni predmeta, ki ne bi občasno potekal zunaj. Glede na to, da današnji učenci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih tako v šoli kot doma, je zagotovo pomembna vloga nas učiteljev, da v čim večji meri učilnico na prostem izkoristimo. O pozitivnih učinkih pouka na prostem obstaja veliko raziskav in veliko razlogov (Skribe-Dimec, 2016):

  • omogoča učencem realno, pozitivno izkušnjo;
  • izboljša fizično in mentalno zdravje učencev;
  • poveča motivacijo, navdušenje, samozavest (manj je težav z motnjami pozornosti);
  • izboljša vedenje učencev v razredu (timsko delo, povezanost skupine itd.);
  • poveča ročne spretnosti, koordinacijo, ravnotežje (manj je poškodb);
  • izboljša učne dosežke;
  • omogoča socialni razvoj (sodelovanje, zaupanje itd.);
  • spodbuja individualne učne metode;
  • poveča skrb in odgovornost za okolje (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj);
  • omogoča medpredmetno povezovanje.

clip_image002 clip_image004

Matematika in odkritja nevroznanosti

Pri načrtovanju učnih okolij je koristno upoštevati informacije o matematiki in možganih. Možgani so biološko pripravljeni, da imajo osnovni številski občutek, formalne matematične sposobnosti pa se razvijejo v daljšem času z izkušnjami. (Wynn,1998)

Upoštevati je potrebno metode poučevanja, ki povezujejo števila in prostor, saj so te sposobnosti v možganih tesno povezane. Možgani so dinamični in učne sposobnosti je mogoče graditi po različnih učnih poteh. Pomembno je vključevati različne oblike vrednotenja in spodbujanja zavzetosti, da bi zadovoljili različne učne potrebe in interese otrok. Graditi je potrebno na močnih učečih se skupnostih, saj pozitivni odnosi olajšujejo učenje. Možgani so namreč pripravljeni za odnose z drugimi in za učenje od njih. Uglašeni so na doživljanje empatije, ki nas intimno povezuje z izkušnjami drugih. (Dobbs, 2006) Uporaba različnih načinov za spodbujanje zavzetosti za učenje je tudi dober način za upoštevanje individualnih razlik med učenci. Kar otroke motivira, je lahko enako raznoliko kot učne potrebe. Učno okolje bi moralo zagotoviti izkušnje.

Ena izmed ključnih potreb možganov je tudi gibanje. Zaradi koordinacije in ravnotežja, ki ga zahteva gibanje, namreč usklajeno delujeta tudi obe možganski polovici, izkoristek je več­ji, zaradi povečanega dotoka krvi se aktivira večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije.

Dr. Gregor Starc je pojasnil, da so nevroznanstveniki naredili primerjavo med aktivnostjo možganov matematika, ki je hodil po trgovini in na pamet računal skupno vsoto artiklov, in matematika, ki je to počel sede, ter ugotovili, da je matematik za mizo uporabljal običajne centre za tovrstne dejavnosti, tisti v trgovini pa je računal z gibalnimi centri.

Nasvet za bistre možgane: učenje, učenje, učenje in hkrati gibanje, gibanje, gibanje. To je najboljša preventiva, da bodo možgani delovali kot ura do konca življenja. Rutina je za možgane ubijajoča. Norman Doidge (2007) pravi: »Možgani so mnogo bolj odprt sistem, kot smo si do zdaj predstavljali, in narava se je zelo potrudila, da nam je pomagala zaznavati in sprejemati svet okrog nas. Dala nam je take možgane, ki znajo preživeti spreminjanje sveta, tako da se v njem tudi sami spreminjajo.«

Didaktična igra in učenje

Za celostno učenje je potrebno bogato učno okolje, ki je polno informacij in vzdušja, ki omogoča in spodbuja domišljijo, zabavo, pustolovščino, humor, pozitivno komunikacijo in igro. Didaktična igra učenca »posrka vase«,vključi vsa njegova čutila in ga s tem naredi pozornejšega, učenje pa je zato bolj zanimivo in učinkovito.

Prednosti didaktičnih iger so:

  • usposabljanje za timsko delo;
  • praktično urjenje naučene snovi;
  • vzpodbujanje in vzdrževanje motivacije;
  • razvijanje vpogleda v problematiko medsebojnih odnosov;
  • izražanje čustev;
  • razvijanje kritičnosti;
  • razvijanje zavedanja lastnega čustvovanja in čustvovanja drugih;
  • reševanje problemov na različne načine;
  • usposabljanje za samorefleksijo;
  • raziskovanje, odkrivanje in urjenje novih načinov odzivanja in vedenja.

Vključevanje učencev v pripravo iger

clip_image002[6]clip_image004[6]

Predstavitev naših matematičnih iger

  1. Kamenčki in številske predstave

Učenci s pomočjo kamenčkov razvijajo številske predstave v obsegu do 1000. V parih ali clip_image006[6]posamezno na tla postavijo desetkrat po sto kamnov tako, da je v vsaki vrsti deset kamnov. Med posameznimi stoticami pustimo prostor za gibanje. Ko učenci nastavijo vseh 1000 kamnov, štejemo po sto, nato po deset in nato po ena vse do 1000. Sledi samostojna aktivnost. V škatli imamo pripravljene pobarvane kamne, na katerih so napisana števila. Učenci preberejo število na kamnu, štejejo kamne in ko ugotovijo, kateri kamen lahko zamenjajo, to storijo.

Npr.: iz škatle vzame kamen s številko 784 in ga zamenja s kamnom, ki je 784. po vrsti na

tleh. Učitelj sproti preverja, učenec pa si na svojem listu za formativno spremljanje zapiše število, ki ga je pravilno postavil na pravo mesto.

  1. Računam med tekom

clip_image008[6]Učenci imajo na kartonih pripravljene račune in rezultate, ki so med seboj oddaljeni za dolžino šolskega igrišča. Med hojo ali tekom izračuna račun in poišče rezultat. Uspešnost preveri pri učiteljici ali na listu z rezultati. Za uspešno rešen račun si postavi kamenček. Na koncu jih prešteje.

  1. Magični kvadrat

Pri tej igri učenci seštevajo. Lahko poteka individualno ali v paru. Igro sestavlja magični kvadrat z določenim magičnim številom. Naloga je uspešno rešena takrat, ko so števila clip_image010[6]postavljena tako, da je vsota v vseh smereh enaka.

Igra je zabavnejša, če se igra v paru in je števila potrebno postaviti na pravo mesto z razdalje približno 60 cm. Zmaga tisti, ki prvi postavi zadnje število.

  1. clip_image012[6]Računska plošča

Učenci si s kredo v krogih narišejo števila od 0 do 9, dodajo računske znake +, -, :, x in = . S poskakovanjem s števila na število tvorijo račune in rezultate. Lahko utrjujejo sami, v parih, v trojkah. Igra omogoča računanje skozi gibanje na zabaven in razgiban način. Z izvajanjem možganskih pavz omogočimo večjo koncentracijo pri pouku. S tem zmanjšamo disciplinske težave.

  1. Matematik ne jezi, le uči se

Okrog lipe postavimo obroče. Označimo start in konec. Igro igrajo 2–4 učenci. Vsak učenec ima dve leseni figuri. Začne tisti, ki prvi vrže kocko s šestimi pikami. V vrečki so kamenčki z napisom števil 1–10. Učenec najprej povleče kamenček in nato vrže obe kocki. Število na kamenčku množi s skupnim številom na kockah. Če je zmnožek manjši kot 30, se premakne za eno polje. Če je večji kot 50, za dve polji, in če je večji kot 70, za tri polja. V primeru, da učenec napačno pove rezultat, se pomakne za polje nazaj. Zmaga tisti, ki ima obe figuri prvi na cilju.

  • Če je že igralec na polju, se nasprotnik lahko reši tako, da odgovori na matematično vprašanje v škatli. Če ne odgovori, mora začeti znova.
  1. Štiri v vrsto

Učenci pri tej igri utrjujejo matematični jezik. Vsak učenec dobi list, na katerem je napisan matematični pojem ali račun. Učenci se morajo poiskati tako, da bo njihova skupina sestavljala pojme seštevanja, odšclip_image014[6]tevanja, deljenja in množenja (npr. deljenec, delitelj, količnik, 21 :__ = 3). Ko se skupina poišče, sestavijo besedilno nalogo, ki ustreza njihovemu računu. Ostale skupine ustno rešijo nalogo. Igro večkrat ponovimo z drugimi računi. Učenec, ki ne sodi v nobeno skupino, sam poskuša opraviti celotno nalogo.

  1. Mikado

clip_image016[6]Klasična igra v večji preobleki. Učenci brez premikanja poskušajo izvleči posamezne palice, ki imajo različno vrednost. Sproti seštevajo vrednost. Zmaga ekipa, ki ima večji seštevek na palicah. Vrednost palic lahko sproti določamo, da je zanimivejše, oz. imamo na listih zapisanih več možnosti.

  1. Kdo bo prej

clip_image018[6]Na blago napišemo rezultate poštevank v obsegu do 100. Na lesenih krogih, ki smo jih dobili z razžaganjem debelejših vej, imamo napisane račune. Ekipa ali posameznik, ki prvi oz. prva prekrije polje s pravimi računi, zmaga. Da bo zabavnejše, ne smejo z nogami stopiti na blago in ne premakniti že postavljenih krogov.

Zaključek

Verjamem, da sem s tako obliko pouka učencem omogočila, da so se njihovi možgani bolj aktivirali. Zaradi koordinacije in ravnotežja, ki ju zahteva gibanje, bolj usklajeno delujeta obe možganski polovici, zaradi povečanega dotoka krvi pa se aktivira večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije. Poleg tega nevidnega pa sem pri taki obliki pouka opazila, da sta učenje preko igre in gibanje na prostem učence dodatno motivirala za delo. Taka oblika pouka jim je omogočila tudi izkustvo drugačnega učenja in reševanja matematičnih problemov, ob tem so učenci več sodelovali in si pomagali ter razvijali še druge socialne veščine.

Literatura

  1. OECD, 2012, O naravi učenja, Uporaba raziskav za navdih prakse, Zavod za šolstvo.
  2. Merhar, Umek, Jemec, Repnik, 2013, Didaktične igre in druge dinamične metode, Salve.
  3. Fonda, Kuštrin, Požar, Prunk, 2010, Minuta za gibanje v razredu, Inštitut za varovanje zdravja in OŠ Cirila Kosmača, Piran.
  4. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2577/1/Skribe_Pouk_na_prostem
  5. http://www.delo.si/nedelo/otroci-se-bolje-ucijo-ce-niso-povsem-pri-miru.html
  6. http://igramose.blogspot.si/p/matematicne-igre.html
  7. https://www.vzajemnost.si/clanek/172907/ucenje-in-gibanje-spreminjata-mozgane/

Moč majhnega odra

katja_hodnik

Katja Hodnik 

POVZETEK: Učenci z besednimi primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin. Kamišibaj je tehnika pripovedovanja zgodb, pravljic, pesmi ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Učenci pripovedovanju lažje sledijo. Mali oder pomaga tudi njim, da se na drugačen način vživijo v vlogo pripovedovalca, kar jim ponuja nove izkušnje in znanja na različnih področjih.

KLJUČNE BESEDE: kamišibaj, branje, komunikacija, samopodoba, pripovedovanje

Uvod

Učenci veliko svojega prostega časa preživijo pred televizijskimi ekrani, ki ponujajo pestro paleto animiranih filmov in oddaj. Kar pa ne pomeni, da gledano tudi razumejo. Zelo težko se izražajo, ko je potrebno obnoviti vsebino, jo pojasniti in vrednotiti. Za smiselno povezovanje zgodbe potrebujejo ogromno pomoči, da ostanejo osredotočeni na bistvo in sledijo toku dogajanja. Vsi ti besedni primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin.

Pri svojem delu v 3. razredu uporabljam zanimivo tehniko pripovedovanja zgodb, pravljic in pesmic ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra – t.i. Kamišibaj.

Kaj je kamišibaj?

Kamišibaj( kami-papir, šibaj-drama) je tehnika pripovedovanja zgodbe ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Nastala je na Japonskem v začetku prejšnjega stoletja in se močno razširila. Bistvo in uspešnost takšnega pripovedovanja je bila povezanost med gledalci in pripovedovalcem . Kamišibaj v današnjem času kot didaktično sredstvo predstavlja alternativo televiziji in računalniku z osebnim pridihom.

Nasveti, kako izdelati svoj kamišibaj

Tako kot vsaka stvar ima tudi kamišibaj svoje zakonitosti. V prvi vrsti moramo sami začutiti zgodbo, pesmico ali pravljico. Nikoli ne izbirajmo dela, če do njega nič ne občutimo. Japonci energiji, ki nastane ob kamišibaju pravijo kiyokan.

Najprej si pripravimo načrt, ki običajno obsega 12 do 16 sličic. Kaj bo na posamezni sličici sami začutimo. Približno 3-4 povedi na sliko. Ob koncu preverimo, kako naše kadriranje deluje. Po potrebi dodamo ali odvzamemo sliko. Pomembno je, da naš kamišibaj sestavlja slike, ki vsebujejo ZUNANJI PLAN (mesto, gozd, travnik, jasa), SREDNJI PLAN (blok, plesna dvorana, grad) BLIŽNJI PLAN(velik plan) (glavna oseba, prizor), DETAJL (klobuki, nos, žlica). Ustvarjalnost nam pokaže svojo pot. Lahko je slika razdeljena na več del delov. Izberemo različne likovne tehnike (slikanje, risanje, lepljenka…). Pomembno je, da uporabimo trši papir. Pripravimo mizo katero pogrnemo s prtom in oder. Otrokovo pozornost usmerimo s palčkama in vzklikom: »Kamišibaj, kamišibaj! »Počasi in z občutkom odpremo oder. Na prvi sličici moramo imeti napisan NASLOV (avtorja) in na zadnji KONEC. Preden zapremo oder, otroci ne smejo gledati v prazno.

Pouk književnosti s kamišibajem

Primer 1.

Učna enota: Književna vzgoja: Meta Rainer: Gobji ples

Motivacija:
Lahko je umetnost in hkrati šport in tudi zabava. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe. Lahko predstavlja tudi način življenja, kajti z vsakim gibom se v človeku ustvarja zadovoljstvo. Lahko je ljudski,dvorni, umetniški…Poznamo valček, polko, ča.ča,ča, tango,balet, jive…Začne se na črko P. PLES

Kje vse lahko plešemo? Kaj pa v gozdu? Kdo bi lahko plesal v gozdu? Si predstavljate, da bi plesale gobe.

Najava besedila: Vas zanima, kako so se gobe zabavale v pesmi Mete Rainer Gobji ples?

Priprava na poslušanje (Učenci sedejo pred pripravljen oder)

Interpretacija

S tehniko KAMIŠIBAJ predstavim pesem.
Učenci poslušajo, gledajo in doživljajo besedilo.
Čustveni odmor: Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Izjava po čustvenem odmoru:

Mušnico zalo prosi za raj,
ta pa zabrusi brž mu nazaj:
»Kaj boš ti, revček!
Čakaš zaman – z mano bo plesal
vražji goban!«

Branje pesmi (individualno, v dvojicah)

Pesem berejo po vrsticah (vsak učenec eno), tako da začutijo ritem pesmi.

Analiza pesmi s pogovorom

Kje se je dogajal gobji ples? Kdaj se je dogajal? Kdo je poskrbel za razsvetljavo in glasbo? Katere živali so sodelovale na plesu? Naštej vrste gob, ki so plesale. Kdo je glavni književni junak v pesmi? Kako bi ga opisali? S katero gobo si je želel plesati? Je mušnica uslišala jurčkovo prošnjo? Zakaj ne?

Poustvarjanje in memoriranje

Učenci s pomočjo ilustracij podoživijo pesem in narišejo književno dogajanje in likovno izrazijo književno dogajanje in svoje predstave književnih oseb in hkrati memorirajo pesem.

Zaključek:

Vrednotenje lastnega dela in recitiranje pesmi.
Ugotovitev po izvedbi učne ure s kamišibajem:

Moč majhnega odra, preprostih ilustracij in moje interpretacije je pri učencih naletel na presenetljiv odziv. Naučili so se pesem na pamet, ne da bi se tega zavedli. Dovolila sem jim, da so tudi sami poizkusili in pri branju so kar tekmovali kdo bo bral bolj doživeto. Učenci so si sami izbrali pesem in za predstavitev pesmi uporabili kamišibaj tehniko. Izkazali so se tudi učno šibkejši učenci.

Gobji ples: Mušnico zalo prosi za raj…

Primer 2.

Pravljice v sebi nosijo pomembna sporočila o življenju. V vsaki pravljici lahko najdemo celo paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo. Ljubezen, resnica, laž, strah, jeza, žalost, veselje, prevara, smrt…Ob pomoči pravljic se otroci spoznavajo in iščejo potrditve za svoja ravnanja. Spoznavajo življenje samo. Vsak otrok je osebnost zase, zato so tudi sporočila za vsakega drugačna. Pravljica se pripoveduje na preprost, vsakdanji način in od poslušalca ne zahteva ničesar. Ob pravljicah se otroci naučijo spoznavati temne in svetle strani življenja.

Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Po predstavljeni pravljici so se v njih prebudile podobne izkušnje in ideje o lastnem domišljijskem svetu. Pravljico so predstavili z risanjem scenosledov. Naslovi so bili: Z omaro na potepu, Leteča postelja, Čudežna preproga…Spoznali so, da se mnoge stvari ne dogajajo samo njim, ampak tudi drugim in da je večina problemov rešljivih.

Moj dežnik je lahko balon: Jelka je prvi klobuk podarila teti in usta so seraztegnila v širok nasmeh.

Obnova pravljice Punčka v travi

Oder kot pomočnik pri učenju socialnih veščin in samozaupanja v razredu

Učenci spoznajo, da je del prijetnega pogovora tudi to, da znamo zanimivo opisovati preproste in vsakdanje dogodke in okoliščine. Ljudje, ki tega ne znajo, kaj lahko postanejo dolgočasni in nezanimivi za druge.

Vsakdo izmed nas se kdaj znajde, da mora govoriti pred večjo ali manjšo skupino. Vsakokrat, ko učenci to izkusijo se okrepijo, pridobijo novo izkušnjo in bolj zaupajo vase. S kamišibajem se naučijo umiriti, dihati in usmeriti pozornost s sebe s pomočjo palčk na majhen oder.

Primer 3.

Maria Blazejovsky: Ema Pipifilipi

Ustvarijo domišljijskočutno predstavo književne osebe tako, da literarno besedilo dopolnijo z zunajbesedilno izkušnjo.

Učenci razmišljajo pred pravljico razmišljajo kdo so. Spoznajo galeba z imenom Ema Pipifilipi in z njegovo pomočjo brskajo po sebi in spoznavajo v čem so posebni.

Učenci so se zavzeto lotili izvedbe naloge. V začetku jim je bilo težko razmišljati o tem, da so lahko nekaj posebnega. Zanimivo je bilo, da so si med seboj tudi pomagali in tako izkazali spoštovanje različnosti. Sama sem želela z nalogo razvijati pozitivna čustva, razvijati in iskati močna področja, odpravljati strah in negotovost.

Posebna sem, ker znam z očkom zaigrati in zapeti veliko ljudskih pesmi.

Bogatenje besedišča in učenje pravopisno težkih besed pri urah dopolnilnega pouka

Primer 4.

Učenje in pisanje besed nagajivk mnogim učencem povzroča težave. Učimo jih v korakih. Pomembna je sproščenost, celovitost, s povečano aktivnostjo in uporabe desne in leve hemisfere možganov.

Tako smo pri urah dopolnilnega pouka spoznavali nove besede in jih opazoval, gibno uprizarjali, zapisovali z levo in desno roko. Na koncu so učenci izbrali besede, ki so jih likovno izrazili. Nagajive črke so zapisali z rdečo. Nekaj časa so likovni izdelki viseli na vidnem mestu v razredu. Po določenem času so učenci besede izbrali in jih zložili v kamišibaj oder.

Nekateri učenci so si vrstni red besed določili, drugim je bil izziv besede zložiti poljubno. Izdelali so naslov »Prijatelji besed« in namesto konca napisali »Se nadaljuje«. Nastale so zanimive zgodbe in pravljice. Velikokrat so res zanimivo izpeljali pripoved, da so ohranili smiselno nadaljevanje. Zabavali smo se. Na koncu smo nastale zgodbe zapisali in jih predstavili sošolcem. Učene besede so pravopisno pravilno zapisovali.

Eden izmed planetov v vesolju je bila tudi Zemlja.

ZAKLJUČEK

Ob vse večji uporabi tehničnih sredstev kamišibaj oder ponuja preprosto analogno alternativo. Obenem pa spodbuja komunikacijske veščine, krepi samopodobo nastopajočega, ustvarja priložnost za sprejemanje in spoznavanje drug drugega ter razvijanje strpnosti in empatije, ponuja možnost učenja primernega podajanja in sprejemanja kritike, nudi varen prostor preizkušanja pripovedovalskih sposobnosti, spodbuja branje in izražanje v smiselno zaključeno celoto, na sproščen in ustvarjalen način povezuje učence med seboj, ustvarja poligon drugačnih socialnih interakcij in spodbuja kreativnost in ustvarjalnost.

Če povzamem lahko Kamišibaj ponuja otrokom zabavo, izobražuje, vzgaja in spodbuja osebni razvoj.

LITERATURA

  1. BUDNAR, M.,DOLNIČAR, M., KOS A.,SKALAR, M.,ŠALI, B.,1979, Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi, Ljubljana, Dopisna delavska univerza Univerzum
  2. DIVJAK ZALOKAR Z., 2002, Brez pravljice ni otroštva, Krško,GORA,s.p.
  3. ČRNIČ, B, HITI, Z, 1992,Vadnica za 6. razred, Ljubljana, Rokus
  4. Grath,H.,Francey,1996,Prijazni učenci,prijazni razredi,Ljubljana, DZS
  5. SAKSIDA, I.: Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. Trzin: Different, 1994.