Gozd jeseni

ingrid_jug

Ingrid Jug

Učna priprava

Učiteljica : Ingrid Jug
Tedenska ura :
Razred : 1.a
Predmet : Spoznavanje okolja
Tematski sklop: JAZ IN NARAVA
Učna enota : GOZD JESENI

Učni cilji:

Globalni učni cilji:

  • učenci spoznajo gozd kot življenjski prostor.

Operativni učni cilji:

Učenci:

  • preko pogovora spoznavajo pomen gozda
  • opazujejo, opisujejo in primerjajo listopadna drevesa;
  • prepoznavajo in poimenuje nekatera gozdna drevesa, ki jim jeseni odpade listje;
  • opišejo obliko in barvo listov hrasta in bukve, jih med seboj primerjajo in naštejejo razlike;
  • prepoznavajo, spoznavajo in poimenujejo plodove hrasta in bukve;
  • opazujejo in opišejo skorjo hrasta in bukve;
  • iščejo, opazujejo in spoznavajo drobne živali v gozdnih tleh in pod lubjem dreves;
  • poskusijo opisati, primerjati in narisati najdene drobne živali;
  • opazujejo pisanost barv, v tišini prisluhnejo šelestenju in šumenju listja v krošnjah dreves, petju ptic in vsem ostalim zvokom v gozdu;
  • z uporabo vseh čutil spoznavajo gozd in neposredno ugotavljajo njegov pomen v naravi in za človeka;
  • doživljajo lepoto gozda;
  • s tipom dojemajo različnost lubja dreves;
  • navajajo se na gozdni bonton, na lep odnos do gozda in narave;

Vzgojno učni cilji:

Učenci:

  • razvijajo občutek za varovanje okolja;
  • spoznavajo bonton v naravi;
  • se znajo primerno vesti na sprehodu;
  • razvijajo sposobnost sklepanja na osnovi neposrednega opazovanja.

Psiho motorični učni cilji:

  • učenci razvijajo fino motoriko in ročne spretnosti z izdelovanjem izdelkov.

Metode dela: razlaga, pogovor, poslušanje, praktično delo, raziskovanje, sodelovalno učenje, neposredno opazovanje, prikazovanje, risanje.

Oblika dela: skupinska, frontalna, individualna, delo v dvojicah;

Učni pripomočki:

  • naravoslovni pripomočki;
  • lupe za opazovanje;
  • steklene posodice, lopatke;
  • papir formatov A3, A4;
  • svinčniki, barvice, voščenke;
  • lepilni trak, škarje;
  • zobotrebci;
  • gozdni plodovi (kostanj, žir, želod, ježice kostanjev,…), različni listi dreves;
  • lepilo;
  • rutice.

Medpredmetne povezave: slovenski jezik, športna vzgoja, likovna vzgoja.

Priloge: učni listi, navodila za delo po postajah.

1. Otrokovo doživljanje narave

Otrok doživlja okolje, naravo, z vsemi svojimi čuti. Le tisto, kar odkrije in spoznava z veseljem, mu bo priraslo k srcu, le za tisto, v čemer bo spoznal vrednost, bo pripravljen posledično tudi prevzeti odgovornost. Življenje otrok postaja čedalje bolj odtujeno od narave, zato potrebujejo vzgojo v tej smeri, da bosta z naravo postala prijatelja.

Obstaja veliko dejavnosti, ki z malo domišljije ponujajo tako otrokom kot odraslim prijetno doživljanje narave. V tem bi omenila tako imenovano »tekoče učenje«(Cornell, 1989), ki temelji na sitemu štirih stopenj, ki se prelivajo druga, v drugo in s svojo prilagodljivostjo omogoča neskončno raznolikost doživljanja narave in svobodno odločanje glede na trenutne potrebe in dane možnosti.

Omenjene štiri stopnje so:

  1. stopnja: zbuditev navdušenja,
  2. stopnja: usmeritev ali osredinjanje pozornosti,
  3. stopnja: neposredna izkušnja, doživljanje,
  4. stopnja: delitev navdiha z drugimi.

Brez navdušenja, osebne zavzetosti, torej ne moremo doživeti smiselne izkušnje narave, vendar samo to ni zadosti. Če nismo zbrani in pozorni na dogajanje okrog sebe, se bomo le stežka zavedali narave okrog sebe ali česar koli drugega. Ko pa dosežemo oboje, tako navdušenje kot zbranost, pa se lahko prične neposredna izkušnja, doživljanje, zavedanje tega kar vidimo, slišimo, se dotikamo in vohamo. Vendar pa šele ko svoje izkušnje, oziroma doživljanje delimo z drugimi, postanejo čistejše in trdnejše. (Cornell, 1989, str. 18 – 19).

Vloga učitelja kot vodnika pri raziskovanju in doživljanju narave z otroki pa je vse prej kot enostavna.

Otroci se na naša opazovanja odzovejo veliko bolj sproščeno kot pa na razlage v učbenikih.

Nekateri otroci niso vajeni opazovati narave od blizu, zato moramo najti stvari, ki jih bodo zanimale, in jih voditi. Vključiti moramo vsakega otroka posebej, tako da sprašujemo in opozarjamo na zanimive slike in zvoke.

Konstruktivistični pristop k učenju

Konstruktivitizem se v sodobnih pristopih dela pojavi kot najbolj splošno sprejet teoretični okvir za poučevanje učenja. Učenec sam z aktivno udeležbo v procesu učenja gradi in pridobiva znanje. Konstruktivizem razlag nastajanje naravoslovnega znanja kot miselno konstrukcijo, kjer se nove izkušnje osmislijo tako, da se povežejo z že obstoječo pojmovno strukturo. Tukaj je učenje proces, v katerem se novo znanje gradi s povezovanjem novih informacij v staro strukturo znanja in s tem preoblikuje.

Bistvene značilnosti konstruktivističnega pouka so:

  • ob konstruktivističnem načinu učenja je otrok pripravljen, da sam razmišlja o zastavljenem problemu v soočenju lastnega razmišljanja z razmišljanjem vrstnikov;
  • v procesu je učenec stalno usmerjen v izkustveno učenje, skozi praktične aktivnosti znanja, spretnosti in sposobnosti usvaja, dograjuje in dopolnjuje;
  • posameznik se mora v procesu učenja neprestano prilagajati, upoštevati druge, stalno dokazovati svoje prepričanje, utemeljevati lastno razmišljanje in početje ter skrbeti za dogajanje, ki ga bo privedlo do želenega rezultata,
  • učenec ima neprestano nadzor nad lastnim delom, vedenjem in znanjem,
  • odločilnega pomena je otrokovo predznanje, ki vsebuje intuitivne predstave, naivna pojmovanja in celo napačne ideje, ki jih otrok dobi v svojem fizičnem okolju (Krapše, 1999; povz. Po Kosovan, 2007, str. 32 – 33).

2. Tematski sklop, operativni cilji in primeri dejavnosti v 1. razredu

slika1

3. Minimalni standardi znanja, ki se nanašajo na gozd kot življenjski prostor pri predmetu spoznavanje okolja

slika2

Likovna vzgoja

ingrid_jug

Ingrid Jug

Uvod

Ko vstopi otrok v obdobje šole, se njegovo okolje znatno razširi, potek vsakodnevnih opravil se spremeni, nakopičijo se nove naloge in obveznosti, odpirajo se mu tudi nove možnosti. Potreba po likovnem izražanju narašča, obilo je novih vtisov, ki jih je potrebno ohraniti, dojeti in prisvajati doživetja. Tako se vzporedno z novimi izkušnjami razširi tudi področje, na katerem se lahko otrok likovno izraža. Iz prvotnih likovnih zapisov posameznih vtisov, kot so rože, hiša, drevo, sonce, pes,nastajajo polagoma orisi dogajanj, ki imajo pripovedni značaj. Različnih predmetov na slikah je vedno več, medsebojni odnosi pa so tesnejši in jasnejši. Ko se otrokova pripovedna sposobnost in spretnost bolj razvijeta, bo iskal nove izrazne možnosti oblikovanja, preizkušal bo druge tehnike in drugačne materiale. Začetno moteno razmerje med namenom, ki ga ima otrok, in načinom izražanja, oziroma načinom uporabe in lastnostmi materiala ter ovire pri otrokovem uveljavljanju, namreč prinašajo zaželeno napetost pri oblikovanju in otrokovem notranjem doživljanju. Otrok naj zbira nove izkušnje v obeh smereh.

S čim podpiramo otrokovo aktivnost? Spodbujamo njegovo opazovanje, domišljijo in izrazno spretnost.

Bodimo pozorni na vse, kar otrok novega doživlja in o čemer doma pripoveduje. Opozorite otroka, da natančno opazuje. Spodbujajte njegovo slikovno pripoved. Poskusimo ustvariti tako situacijo, da ima otrokova bujna domišljija prosto pot. Preskrbimo ves potreben material in pripomočke. Poleg znanih in starih snovi moramo dati otrokom priložnost spoznati nove stvari, ki jih raziskuje, preizkuša njihovo uporabnost in oblikovalne možnosti (svilen papir)

Ne pozabimo, da mali šolarček nujno potrebuje telesno razgibavanje, potem ko mora ure in ure mirno sedeti v šolski klopi in poslušati ter misliti. Zato so tudi pri risanju potrebne in pomembne velike površine. V ta namen spravljamo ostanke tapet in ovojni papir, da bo zaloga dovolj velika. (Geer, 1984)

Sem razredna učiteljica. Vrsto let poučujem likovno vzgojo učence stare od 5 do 8 let. Predstavljam analizo dveh likovnih del otroka v 1. razredu – sliko 1 in sliko 2 v različnih tehnikah. Za petletnega otroka, so šolske igre velikega pomena. V okviru šolske igre uskladimo vse likovne dejavnosti, ki so primerno zahtevne in zadovoljijo tudi pričakovanja staršev.

Slikanje v osnovni šoli

Otrokova radovednost se kaže ob odkrivanju nove likovne tehnike, kaže se interes za estetsko ureditev okolja. Želja po lepem, urejenem je v tesni povezavi z željo po ustvarjanju. Učitelj gradi pouk likovne vzgoje na teh željah. Interes razvijamo tudi, če snov strokovno dobro posredujemo, če uporabljamo razgovor bolj kot razlago. Najustreznejšo likovno rešitev najdemo, če se individualno ukvarjamo z vsakim učencem.

Pri učencih razvijamo zanimanje, gojimo ljubezen do likovnih stvaritev, do kulturne dediščine. Usposabljamo jih za doživljanje lepote v naravi in umetninah. Motiv v naravi učence prevzame, želijo ga naslikati, prav tako dobijo v umetninah vzpodbude za lastno ustvarjanje. Motivi, ki posebno prevzamejo učence na razredni stopnji so iz njihove neposredne okolice ali domišljije. (Vrlič, T. (2001)).

Likovni stvaritvi, ki sem ju analizirala in ju prikazujejo fotografije, sta ustvarila pet in šest letna otroka v 1. razredu osnovne šole.

Domišljijska žival

Otrok je začel z barvanjem ploskve. Uporabljal je močne baclip_image002[6]rve in jih barvno izbral tako tople, kakor hladne. Barvne ploskve je med seboj sicer povezal, vendar strogo ločil s tem, ko je prenehal uporabljati eno barvo in začel uporabljati drugo. Vse barvne ploskve je močno poudarjal. Imel je kvalitetne voščenke, ki so bile dovolj mastne, debele in se niso lomile. Z lahkoto jih je držal v roki.

Slika 1. Slikovno delo otroka iz 1. razreda, 5 let

Na vsako barvno ploskev je narisal motive nepravilnih zaključenih oblik, katere je obrobil s črno voščenko in barval s svetlo barvo.

Nato je barvne ploskve obrobil tako, da je pri svetlejših barvah uporabil črno voščenko, pri temni barvi pa rdečo voščenko. Tako je zaključil trup živali in dodal z rumeno voščenko še noge in plavutke.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (voščenke, tempera barve)
  • LIKOVNI MOTIV: domišljijska žival
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s trdimi in tekočimi slikarskimi materiali z barvno linijo in ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: telo domišljijske živali je mehke, nepravilne oblike. Okončine so ravne in neenako dolge, podolgovate oblike. Oblika je zaobljena, mehka, omejena z robom, z različnimi barvami, oblikovana ploskovno.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Telo domišljijske živali je obrobljeno z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okončine živali in vzorčki v telesu so obrobljeni s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: telo domišljijske živali obkrožajo črte in ima dve dimenziji. Ločimo temeljno ploskev in like oziroma vzorčke na telesu živali.
Barva: prevladujejo primarne barve (rumena, modra, rdeča). Barvni kontrasti: svetlo-temno. Barve so tople. Zaslediti je komplementarno nasprotje (rumena –viola , oranžna –modra, rdeča -zelena).
Prostor: imamo občutek širine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:
Kontrast: komplementarni se kaže v dolžini in obliki okončin ( dolgo – kratko, mehko – trdo) ter simultani pri barvi telesa in okončin (svetlo – temno).
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino barvnih odtenkov. Videti je izmenjavanje različnih elementov (oblik, barv).
Ritem: enostavni ritem, enakomerno ponavljanje.
Proporc: Ni zaslediti zlatega reza.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.

KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;

STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in šestim letom starosti je stopnja izražanja s sestavljenimi simboli, stopnja shematskega likovnega izraza (5. – 6. leta)
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost spontanih aktivnosti«, kar pomeni samostojno likovno izražanje, spontan otrokov izraz. Delo je neobremenjeno s kriteriji urejenosti, natančnosti.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: voščenke in uporabo tempera barv. Uporablja več osnovnih barv.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Slika po lastni domišljiji in predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše, kar ima raje, česar se bolj veseli. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo…).
Starost otroka je 5 let.
Slika je nastala na začetku letošnjega šolskega leta v 1. razredu.

Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)

clip_image002[8]Otrok je najprej naslikal modro jezero in ga nato obrobil s temno zeleno barvo. Sliko je dopolnil tako, da je temno zeleno barvo svetlil in dorisal svetlo zeleno ozadje ter rastline. Z nanašanjem različno svetlih barv je otrok dosegel učinek približevanja, tako, da je kar je temnejše bliže, svetlejše pa bolj oddaljeno.

Slika 2. Likovno delo otroka iz 1. razreda, 6 let

Tu je otrok hotel doseči tudi prikaz globine, saj naj bi bilo jezero ujeto med hribi in zato temna barva okrog jezera deluje kot neka zaprta kompozicija.

Na koncu je navaden bel list papirja trgal in iz trganih kosov sestavil laboda, katerega je zalepil na modro barvano podlago. Labod je velik in tako deluje bližje. Otrok ga je postavil v ospredje. Labod je glavna figura na sliki, čeprav je bil na sliko postavljen zadnji. Oko in perje je labodu poudaril s črno tempera barvo. Uporabljal je dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (tempera barve, kolaž)
  • LIKOVNI MOTIV: Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s tekočimi slikarskimi materiali z barvno ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: jezero je nepravilne oblike. Je zaobljeno, mehko,omejeno z robom.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Jezero je naslikano z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okolica, pokrajina okrog jezera je obrobljena s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: Na sliki je več ploskev. Jezero je ena izmed njih, potem so tu navidezni griči in v ozadju travniki. Ločimo temeljno ploskev in ploskve v ozadju.
Barva: Na tej sliki prevladujejo svetle – temne barve. Otrok je uporabil tri barve. Zeleno barvo se je učil svetliti, tako da je temnejši dodajal svetlejšo in je nastala svetlo zelena barva. Temno zelena barva in svetlo zelena barva sta enakomerno razporejeni po prostoru.
Prostor: imamo občutek globine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:

Kontrast: V tem likovnem delu prevladuje svetlo – temni kontrast.
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino zelenih barvnih odtenkov. Zelena barva je v ozadju, modra v ospredju.
Ritem: enostavni ritem. Ponavlja se zaporedje barv: modra, zelena, modra, zelena.
Proporc: Zlati rez: večji del proti celoti.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.
KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;
STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med šestim in desetim letom starosti je stopnja intelektualnega realizma, zlata doba otroškega likovnega izražanja
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost usmerjene aktivnosti«, kar pomeni spontano likovno izražanje ob zavestnem trudu za dosego podobnosti z realnim svetom.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: tempera barvo in kolaž. Uporablja tri barve in zna svetliti zeleno barvo.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Znanje, izkušnje in interes otroka se širi, kar se pozna tudi pri motivih, primernih za likovno izražanje. Slika po lastni predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, znajo svetliti barvo…).
Starost otroka je 6 let.
Otrok je uporabljal dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.
Otrok je slikal dve šolski uri. Zaključili smo z razredno razstavo.

Zaključek

Temeljna naloga likovne vzgoje je razvijanje učenčevega razumevanja prostora. Na kognitivni ravni razgrajuje vidni svet, na izrazni pa ga likovno oblikuje. Z likovnim izražanjem učenci preverjajo in razvijajo razumevanje prostora, izražajo občutja, stališča in vrednote. Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih. Celotna dejavnost predmeta temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Učenec pri likovni vzgoji razvija zmožnost zaznavanja, likovnega mišljenja, emocije in motorične spretnosti, vizualni spomin ter domišljijo. Gre za prepletanje ustvarjalnih in likovnih dejavnikov učenca.

(Hočevar, Berce, Prestor, 1980)

Izradci iz ljepenke

ingrid_jug

Ingrid Jug

Sažetak

Primjer tehničkog dana pretresa strategije rada u odgoju i obrazovanju u okviru djelatnosti projekta od idejne osnove do konačnog izratka. Projekt uključuje izradak, kojeg učenik izradi po pojedinim fazama i s tim steče vrijednost, upotrebljivost i korisnost pojedinih materijala, a ujedno i razvija svoju maštu i ručne spretnosti.

Projekt »Čestitke« razdijeljen je u tri dijela. U prvom dijelu se učenici upoznaju s različitim čestitkama i o korištenju tih čestitki u prošlosti; u drugom dijelu izrade svoju čestitku, a u zadnjem organiziraju izložbu izradaka za roditelje i građane u sklopu dana otvorenih vrata.

S projektnim radom je svakom učeniku omogućeno, s obzirom na individualne razlike, da s aktivnim radom i primjenom različitih materijala te stjecanju praktičnih vještina uz korištenje mjernih i računalnih oruđa obrađivanja, razvija inicijativu, samopouzdanje, samostalnost, kritičnost, kreativnost i iz spoznaja i iskustva crpi nove poticaje za daljnje učenje.

1. Idejna osnova

U okviru nastavnog plana prirode i očuvanja okoliša za 1. razred, nastavnog sklopa »Ja i ti, vi i mi«, učenici saznaju, da je slanje čestitki društvena navika, s primanjem i slanjem čestitki se ljudi osjećaju manje usamljene odnosno više povezani s prijatelji i rođaki.

Postoje međutim i ljudi, kojim je kupovanje i pisanje čestitki potpuni gubitak novca i vremena, te sve češće koriste elektronsko slanje čestitki. Upravo zato smo se odlučili, da izradimo lijepe, jednostavne i unikatne čestitke, koje možemo pokloniti kome god hoćemo.

KLJUČNE RIJEČI: projektni rad, tehnički dani, čestitka, različiti materijali

2. Izvedba

Aktivnosti planirane za prvi dio projekta, traju pet školskih sati i namijenjene su pronalaženju informacija, fotografija i prezentaciji čestitke.

Učenici nalaze, da su neke čestitke jednostavne, a druge složenije. Učenici razgovaraju sa svojim roditeljima i pokušaju saznati kakve su čestitke oni poznavali. Čestitke nacrtaju.

U drugom dijelu uz pomoć projektnog plana pod vodstvom učiteljice izrade čestitke koliko je moguće samostalno. Prilikom izrade radova, učenici se uče sigurne i ispravne upotrebe oruđa.

U zadnjem dijelu projekta, učenici završavaju izratke, ocjenjuju ih i pripremaju izložbu za roditelje i građane.

Čestitke zatim poklone roditeljima i građanima.

3. Tehnologija izrade

slika1

slika2

slika3

Konačni izradak

Čestitke

slika4

4. Zaključak

Škola ima važan zadatak u stvaranju dječjega stava prema redovitosti i skrbi o školskim potrepštinama.

Projekt »Čestitke«, kojeg sam planirala u okviru nastavnog plana prirode i očuvanja okoliša, nastavnog sklopa »Ja i ti, vi i mi«, je pružio djeci stjecanje novih znanja i vještina kroz iskustveno učenje. Uz pomoć učitelja, roditelja i građana su si učenici stvorili ideju o tome kako su čestitke bile izrađene u prošlosti i kako ih izrađujemo danas. Saznali su, da su u prošlosti iz prirodnih materijala ručno izrađivali različite čestitke, koje su im služile za svakodnevnu upotrebu. Učenici su se odlučili izložiti svoje čestitke u sklopu dana otvorenih vrata naše škole.

Učenici su bili uključeni u sve faze projekta, izratke su samostalno izradili po vlastitoj presudi. S velikim žarom su se pripremili na predstavljanje projekta, koji je bio vrlo zanimljiv i primio mnogo pohvale.

Postavljene ciljeve smo postigli s općim didaktičnim pristupima, dinamičnim radom, kroz problemsku konstruiranu nastavu s očekivanom aktivnošću djece. Tema je bila obuhvaćena iz životne situacije i temeljila na iskustvenom učenju.

5. Literatura

  1. Bezjak J. (2003). Tehnologija materiala. 3. natis. Ljubljana: Tehniška založba
  2. Bezjak, J. (2001). Didaktika tehnike. Didaktične oblike pri pouku tehnike. Ljubljana: LVM.
  3. Bezjak, J. (1999). Didaktični model strokovne ekskurzije za naravoslovje in tehniko: obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti. Ljubljana: DZS.
  4. Kos, R. (2008). Ustvarjamo z naravnimi materiali. Ljubljana: Allegro.
  5. Kos, R. (2004). Ustvarjajmo z otroki. Jesenice: Antus.
  6. Kos, R. (2005). Mojstrovine iz papirja. Jesenice: Antus.
  7. Papotnik,A. ( 1999 ) Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS
  8. Papotnik,A. (1992 ). Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta
  9. Pukl, V. (1994). Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.