Spodbujanje branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V prispevku bom predstavil nekatere načine motivacije v šolski knjižnici za branje ter pri branju, saj šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostmi omogoča mladim obiskovalcem stik s prostorom, z gradivom, storitvami ter jih prepričati, da postanejo uporabniki.

Naša šolska knjižnica je nekaterim učencem na šoli edina in prva knjižnica, ki jo obiščejo v vseh svojih devetih letih šolanja (v sedmem razredu je, v okviru projekta Rastem s knjigo (RSK), sicer organiziran nekaj urni obisk splošne knjižnice). Zaradi tega se trudim zagotoviti, poleg literature za obvezna branja, tudi dodatno literaturo, ki si jo učenci želijo izposojati in brati. Poleg zanimive ponudbe knjig, poskušam učence dodatno navdušiti z različnimi dejavnostmi, projekti, predmeti (družabne igre, 3D očala) in informacijsko-komunikacijsko opremo (IKT).

Obiskovanje šolske knjižnice in načini spodbujanja branja

Učenci obiskujejo našo knjižnico pred, med in po pouku. Pred poukom v knjižnico pridejo prosto, neorganizirano in se seznanjajo s knjižnico, gradivom, rešujejo uganko meseca, izbirajo gradiva za bralne značke, domača branja, seminarske naloge, igrajo namizne družabne igre, uporabljajo referenčno gradivo ter OPAC za iskanje gradiva (na računalniku ali tablici).

Med poukom izvajam, v sodelovanju z učitelji, medpredmetne ure, kjer se ura pouka obogati z izvajanjem knjižničnega-informacijskega znanja (dalje KIZ). Vsebine so vezane na sam predmet, katerega učitelj uči, cilji [1] KIZ-a pa so za vsako šolsko leto, določeni po razredih. Ravno tako sodelujem pri dnevih dejavnosti in vključujem knjižnično dejavnost pri temah in določenih ciljih. Po pouku učenci knjižnico obiščejo za reševanje domačih nalog, saj je knjižnica svetel in topel prostor, s 30 čitalniškimi sedeži in bogato referenčno zbirko (slovarji, atlasi, leksikoni …). Uporabljajo tudi IKT opremo (računalnike, tablice in i-tablo), s pomočjo katere brskajo po COBISS/OPAC-u [2], spletnih učilnicah šole ter uporabnih spletnih straneh.

Vsako leto sem, za spodbujanje branja in uporabe knjižnice ter njenih storitev, izvajal uganko meseca, glasovanje za Prulsko knjigo meseca, razne tematske delavnice, interaktivne kvize v spletni učilnici, kino knjižnico, bralna tekmovanja (Naša mala knjižnica), interesne dejavnosti, namizne družabne igre, delo z IKT opremo, vključevanje v mednarodne projekte (eTwinning) … Pri vsaki dejavnosti se je lahko posameznik našel in spodbudil svojo radovednost, vadil branje, krepil kompetence in bogatil besedni zaklad ter znanja. Več o posameznih dejavnostih v nadaljevanju.

Motivacijske dejavnosti in branje

Učence se trudim navdušiti za branje tako ali drugače. Kot že omenjeno, za dvig interesa branja skušam učencem spodbuditi radovednost v sklopu pouka (medpredmetno povezovanje pouka s knjižničniim informacijskim znanjem), individualno ob obisku knjižnice, v okviru interesnih dejavnosti in projektov. Če samo izpostavim nekaj najbolj uspešnih dejavnosti, kjer učence dodatno motiviramo:

  • Knjiga rekordov, govoreča knjiga, 3d očala …
  • Razstave
  • Mednarodni projekt Naša mala knjižnica (NMK [3]) – branje in reševanje delovnega zvezka (pred leti so bili učenci nagrajeni z največjo narisano žirafo[4]),
  • Mesec šolskih knjižnic (vsako leto v oktobru obeležimo pomen šolske knjižnice),
  • Bralni šotor,
  • Mednarodni projekti eTwinning (World book day …),
  • IKT oprema (e-bralnik, tablični računalnik, i-tabla) in aplikacije (Padlet, Lino, Powtoon, Kahoot, QR kode …).

imageimage

Primeri QR kod, v katerih se skriva del nalog oziroma napotkov za učence, ki so pri uri pouka uporabljali tablice ali pametne telefone.

Z različnimi dejavnostmi sem si zastavil cilje, ki naj bi jih udeleženci dosegli. Vedno je bila v ospredju bralna pismenost, ravno tako veselje do branja. Večkrat sem z zgledom pritegnil obiskovalce knjižnice pa tudi s kakšno zvijačo (kot primer lahko navedem primer, ko sem po knjižnici večkrat na vidnih mestih pustil zanimivo knjigo, z označenimi stranmi, kot da jo je nekdo pozabil. Ko so me učenci opozorili na to knjigo, sem nakazal, da je označen izjmeno zanimiv odstavek … ter tako marsikoga prepričal v kukanje in posledično branje tega besedila in celo v izposojo določene knjige).

V nadaljevanju sem izpostavil dve zaslonski sliki, ki sta nastali v računalniški učilnici, kjer so učenci uporabljali aplikaciji Padlet ter Lino. Večkrat za uvodno motivacijo in pogovor o branju pripravim področje v aplikaciji, kjer učenci pišejo in predstavljajo svoje najljubše knjige. To se je vedno izkazalo za dobro iztočnico ure o pogovoru o avtorjih, branju … Vsi udeleženci so tudi lahko videli, kaj so priporočili drugi, o čem so pisali ter tako dobili tudi kakšne vrstniški predlog za branje.

image

Zgornja zajeta zaslonska slika prikazuje program Padlet [5], kjer so morali učenci v sklopu interesne dejavnosti Knjižničarski krožek, zapisati svoje najljubše knjige (nekateri so dodali celo fotografije naslovnic). Naslednja zaslonska slika pa prikazuje program Lino [6], kjer so petošolci, pri uri KIZ-a, opisovali svoje najljubše knjige.

image

Velik prelom pri motivaciji za branje (še posebej za fante), se je izkazala uporaba e-bralnika, na katerem so bile naložene nekatere knjige za obvezno domače branje (Cankar: Moje življenje, Tavčar: Med gorami in druge). Večina fantov je prebrala gradivo za obvezno domače branje s pomočjo e-bralnika, saj niso bili obremenjeni z debelino knjige (število strani) niti s starostjo knjige ter posledično drobnim tiskom na porumenelih listih. IKT oprema je bila večkrat uporabna tudi pri branju v tujem jeziku (angleški, nemški, ruski), kjer so učenci brali predpisane knjige za tujejezične bralne značke. Poleg tega so uporabili aplikacije ter predvajali zvok, poslušali izgovarjavo besed ter reševali interaktivne naloge.

Omeniti je potrebno tudi motiviranje učencev z igranjem namiznih družabnih iger, ki so povezane ali pa so nastale po literarni predlogi (Gospodar prstanov, Hobit, Strahek, Zofijin svet in druge…). Pri interesnih dejavnostih ter pri uvodni motivaciji sem predstavljal igre, jih ponudil v igranje, učence premagoval ter jim svetoval, da sem prej prebral knjigo ter poznal odgovore. Izposoja knjig, povezanih z družabnimi igrami, je tako narasla.

Sklep

Med leti sem ugotovil, da so učenci vedno dodatno motivirani za branje in raziskovanje literature, če nato svoja opažanja in povratne informacije zapišejo s pomočjo IKT naprav. To se vsako leto pokaže tudi po obisku splošne knjižnice (v okviru RSK), saj morajo kot povratno informacijo o obisku knjižnice, v spletni učilnici rešiti kviz. Tudi pri mlajših učencih sem opazil, da so bili bolj zatopljeni v branje in uporabo knjig, za katere so potrebovali npr. 3D očala. Še posebej zanimivo je bilo branje knjige s pomočjo tabličnega računalnika.

Predvsem se mi zdi pomemembno, ko spremljam vsako generacijo, njihove bralne zmožnosti in zanimanja je, da jih spodbudim k branju z zgledom ter naborom literature, da vsakdo najde kaj zase (poleg predpisanih bralnih seznamov, obveznega domačega branja …).

Literatura

  1. Drnovšek, M. (2017). Branje za znanje. Povezovanje, sodelovanje, skupnosti, Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Str. 374-387.
  2. Janeš, L., Škrlj, G. (2012). Spodbujanje in spremljanje bralnih navad učencev tretjega triletja osnovne šole. Šolska knjižnica, letn. 22, (1), str. 50-59.
  3. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2017.
  4. Škrlj, G. (2016). Kdo prebiva na knjižnih policah v naši šolski knjižnici? Šolska knjižnica, letn. 25, (3/4), str. 64-67.
  5. Škrlj, G. (2013). Namizne družabne igre v šolski knjižnici – dodatna motivacija. Šolska knjižnica, Letn. 23, (2), str. 83-90.
  6. Škrlj, G. (2013). Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu. Šolska knjižnica, letn. 23, (3/4), str. 183-188.
  7. Škrlj, G. (2014). Učenje v šolski knjižnici z namiznimi družabnimi igrami. Knjižničarske novice, letn. 24, (7/8), str. 21-22.

[1] Cilji so zapisani v Kurikulu Knjižnično informacijsko znanje: osnovna šola.
[2] Katalog naše knjižnice
[3] Več o projektu na uradni spletni strani: http://www.nasamalaknjiznica.si/sl/
[4] Več o dogodku sem zapisal v prispevku Likovna delavnica v okviru projekta Naša mala knjižnica (v Šolska knjižnica, letn. 25, št. 1/2 (2016), str. 102-103)
[5] Dostopno na https://padlet.com/
[6] Dostopno na http://en.linoit.com/

Varna uporaba interneta v šolski knjižnici OŠ Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V današnjih časih je raznolika informacijska tehnologija del našega vsakdana. Od tega, da uporabljamo mobilne telefone in brezstične kartice za potovanje z avtobusi in vlaki, do tega da za iskanje po knjižnici uporabljamo spletni katalog (OPAC) in mCOBISS[1], beremo knjige na e-bralnikih, dostopamo do gradiva za šolo v spletnih učilnicah … A vse le ni tako enostavno in varno, zato na naši šoli vsakoletno načrtujemo posebne oblike pouka tako v računalniški učilnici in knjižnici, ki vključuje uporabo kot tudi varnost in varno rabo interneta. Učitelji se redno izobražujemo s področja tematike interneta, ki jih organizira Zavod Arnes ter Center za varnejši internet, redno spremljamo literaturo, objave in novosti s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (dalje IKT). V nadaljevanju prispevka bom predstavil izobraževanje na naši šoli na področju pravilne rabe interneta (v sklopu pouka in dnevov dejavnosti) ter kako v knjižnici poudarjamo pomen pravilne rabe interneta.

Izobraževanje na področju varne uporabe interneta

»Upoštevati moramo, da je spletna varnost predvsem znanje. Star kitajski pregovor pravi: »Daj človeku ribo in si ga nahranil za en dan. Nauči človeka loviti in si ga nahranil za življenje.«Podobno je naravnana tudi spletna varnost, pri kateri blokiranje in omejevanje spletnih vsebin nimata dolgoročnega učinka na učence, temveč delujeta z danes na jutri. Upoštevati moramo tudi, da se tehnologija hitro spreminja. Veliko bolje se obnese izobraževanje, kako naj se učenci varno in odgovorno vedejo na spletu, kar jim bo omogočalo urjenje in pridobivanje veščin o varni in odgovorni rabi interneta, ki jih bodo obdržali celotno življenje.« (Lesjak, 2016, str. 9). Izhajajoč iz dejstva, da je internet in IKT del našega vsakdana, na naši šoli posvečamo precej ur pouka in dejavnosti ravno učenju o in za uporabo interneta. Zato tudi vsako leto, v mesecu februarju, ki je mesec internetne varnosti, natančneje 6. februarja poteka Dan varne rabe interneta. Tudi letos je bil obeležen pod sloganom »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj«. Po šoli smo nalepili plakate, učencem razdelili informativno gradivo (brošure, nalepke, kazalke …), v knjižnici pa je bila postavljena tematska razstava. Poleg tega dneva pa na šoli vsako šolsko leto, za učence 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja, organiziramo in izvedemo dneve dejavnosti, v sodelovanju s Centrom za varnejši internet (Safe.si). V računalniški učilnici na šoli izvedemo delavnice, kjer se učenci učijo varne rabe, obnašanja na spletu … Ogledajo si informativne filme, ki na ilustrativen način prikažejo neželeno in neustrezno vedenje na spletu in posledice, ki jih tako obnašanje pusti. Zatem rešijo naloge, ki so vsebinsko povezane s predstavitvami.

clip_image002
Slika 1. Plakat na hodniku, razstava gradiv v knjižnici ter čitalniški izvodi publikacij

Tudi učitelji smo se v sklopu dodatnega izobraževanja, prijavili na izobraževanje z naslovom Varna raba interneta in naprav[2] (v izvedbi Zavoda Arnes), kjer smo se seznanili s temami po sklopih: zaščita naprav; zaščita podatkov in digitalne identitete in zaščita zdravja in okolja. Seminar in delavnice (ki so potekale v veliki meri preko spletnih učilnic) so nam, poleg osvežitve že znanega, postregle z novimi informacijami in dodatnimi znanji (posebno pozornost je potrebno usmeriti v rabo računalnikov in zaščite, saj vodimo dokumentacijo preko spletnih aplikacij, e-dnevnikov in uporabljamo spletne učilnice).

Pouk v knjižnici

V naši knjižnici so pripravljena navodila in napotki za uporabo namenskega računalnika ter plakati z nasveti za pravilno uporabo interneta. Posebna navodila in uporaba takšnih in drugačnih IKT naprav v knjižnici so določena v 8. in 9. členu Knjižničnega reda OŠ Prule[3], s katerim se učenci seznanijo ob vstopu v šolo in upoštevajo od prvega obiska knjižnice.

Posebej za učence je, v sklopu spletnih učilnic naše knjižnice, pripravljeno poglavje, kjer najdejo vse potrebno za informiranje o varni in zakoniti rabi interneta. V spletni učilnici sem pripravil tudi poseben interaktivni kviz, ki služi za uvodno motivacijo pri smotrni uporabi interneta.

clip_image004
Slika 2. Poglavje v spletni učilnici in računalniški kotiček v knjižnici

Spletno učilnico uporabimo, kadar izvajamo pouk knjižnično-informacijskega znanja, v povezavi z določeno vsebino predmeta v razredu. V kurikulu Knjižnično informacijsko znanje so zapisane kompetence, ki jih učenec tekom obiskovanja osnovne šole pridobi in razvija. Ena pomembnejših v današnjih časih je digitalna kompetenca, ki jo učencem pomagamo razvijati in usvojiti. Bistvo je, da učenec s pomočjo odrasle osebe (učitelj, knjižničar …) osmisli uporabo interneta. Pri pouku vedno poudarim in izpostavim tudi spoštovanje avtorskih pravic (učenci rešujejo učne liste ter navajajo vire, od kje so prepisali besedilo in podatke). Ob tem jih vedno opozorim, da je potrebno vsak vir večkrat preveriti (tiskani/spletni vir, saj na spletu vsak lahko dodaja besedila, fotografije, kar praktično prikažem z lažnim primerom iz Wikipedije).

Zaključek

»Informacijska tehnologija se na šolah pojavlja v najrazličnejših oblikah. Bodisi kot izključno tehnologija v obliki namiznih in prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov, digitalnih tabel, fotoaparatov, kamer in ostalih digitalnih učnih pripomočkov bodisi kot digitalna vsebina v obliki elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov, drugih gradiv, učnih portalov, aplikacij, igric, videoposnetkov, MOOC-ov[4], učnih družabnih omrežij in drugih storitev, ki jih omogoča internet.« (Lesjak, 2016, str. 7). Vsa tehnologija je s seboj prinesla tako pozitivne kot negativne učinke, zato je pomembno, da se temi posveča več pozornosti in nameni posebne izobraževalne prijeme. V svetu, kjer je tehnologija začela prevladovati, jo je pomembno obvladovati in smiselno uporabljati v normalnih mejah (da uporaba ne preraste v odvisnost). »Naloga učiteljev in ostalih šolskih delavcev je, da ohranijo učenčevo varnost, kar pa lahko naredijo na različne načine. Učence morajo naučiti pravilne uporabe digitalnih tehnologij ter poskrbeti, da spoznajo nevarnosti in tveganja, ki jih lahko doletijo, ter kako se pred njimi zaščititi.« (Dugar, 2014, str. 26). Ne smemo zanemariti dejstva, da mladi posnemajo starejše, tako svoje starše/sorodnike kot šolsko osebje in tudi slavne osebe (sledijo jim na družabnih omrežjih), zato je potrebno usmerjati in bdeti nad smotrno uporabo IKT pripomočkov. Zato je pomembno tudi sodelovanje s starši.

Literatura

  1. Dugar, R. 2014. Obravnava varne rabe interneta na slovenskih osnovnih šolah: diplomsko delo. Ljubljana: [R. Dugar].
  2. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20. 2. 2018.
  3. Lesjak, B. 2016. Problematika spletne varnosti v šolah: smernice za vodstva šol. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko. Pridobljeno 20. 2. 2018.
  4. Varna raba interneta: priročnik za učitelje. 2006. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko. Pridobljeno 20. 2. 2018.

[1] Več o aplikaciji: http://m.cobiss.si/
[2] Več o izobraževanju: https://www.arnes.si/storitve/varnost/mooc-v/
[3] Knjižnični red je dokument, ki določa pravila in obnašanje v šolski knjižnici.
[4] MOOC je kratica za Massive Open Online Course, kar pomeni množični spletni tečaj, ki poteka odprto na internetu za različne udeležence (tudi več tisoč).