Utjecaj glazbene terapije na učenike

eva_JL

Eva Jazbec Leber

U ovom članku ćemo predstaviti utjecaj glazbene terapije na učenike u razredu. U članku želimo čitatelje upoznati s praktičnim aspektom glazbene radionice u kojima se učenici upoznavaju s različitim glazbenim instrumentima. Predstavljamo provedbu glazbene radionice, koju su učenici jako dobro prihvatili. Glazbena terapija učenicima nudi izuzetno sigurno okruženje (Knoll , 2006). Uz pomoć članka želimo pokazati kako glazbena terapija može obogatiti nastavu, a time i pozitivno utječe na klimu u razredu, dobrobit učenika i na njihovo glazbeno znanje. Kroz nastavu imamo moć utjecaja na učenike, gdje si možemo pomoći glazbenom terapijom i izvođenjem glazbenih radionica. Preporučujemo ih za uključivanje u interdisciplinarne lekcije, tijekom pauza ili u lekcijama glazbene umjetnosti.

Ključne riječi: glazba, glazbena terapija, glazbena radionica.

Glazba ima velik utjecaj na čovjeka. Ohrabruje, motivira, razveseljava nas, podsjeća na loše ili teške dane u životu, a istovremeno nas pozitivno vodi kroz svoje zvukove i vibracije. Glazba svira tijelo kao što čovjek svira instrument. Glazba, između ostalog, ima ogromnu sposobnost utjecaja na ljudsko iskustvo, zato moramo učenicima približiti glazbu. Svrha našeg članka je stoga predstaviti kako se glazba može uključiti u nastavu kroz glazbenu terapiju. Također ćemo predstaviti praktični aspekt glazbene terapije u učionici.

Knoll i Dolenc (2004) navode da se glazbena terapija može izvoditi u institucijama, školama, bolnicama i staračkim domovima, da nabrojimo samo neke. Knoll (2006) navodi da glazbena terapija nudi sigurno okruženje. U tu svrhu koristi se velik broj jednostavnih glazbenih instrumenata koji nam omogućuju slobodno i spontano izražavanje. Darnley- Smith i Patey (2003) navode da neki oblici glazbene terapije koriste fizičko svojstvo glazbe i tako se njome možemo i liječiti. Kada glazba liječi, ona nadilazi vlastito značenje. Hillman Boxil (1996) navodi slučaj gdje su se bavili glazbenom terapijom za ljude s poteškoćama u razvoju. Na primjeru djevojčice Margarite, autorica nam pokazuje kako ona reagira na terapeutov poticaj nakon približavanja, kako se ona razvija tijekom cijelog vremena. Glazbeni terapeuti mogu glasovima, glazbom ili pokretima dovesti osobe do faze u kojoj počinju postajati svjesni sebe. Kad postanu svjesni postojanja, kasnije mogu opaziti i druge ljude i okolinu. Uz pomoć terapije, djevojčica je počela postajati svjesna sebe i svoje okoline. Istaknula je kontakt, kasnije odnos sa sobom i okolinom. Naučila se izražavati. Ključni čimbenik u procesu ostvarivanja klijentovog potencijala je glazbeni terapeut koji uz pomoć glasova, glazbe, ritma i pokreta uspostavlja svojevrsni kontakt, odnos s klijentom. Terapija s Margaritom započela je ponavljanjem njezinih pokreta, pa je terapeut s njom komunicirao na istoj razini komunikacije koju je Margarita poznavala. Zajedno su tražili način za izražavanje njezine energije. U drugoj fazi terapije terapeut je pristupio djevojci. Opuštenost se odražavala u njezinim pokretima, osmijehu na licu, tijelo joj se činilo opuštenije. Terapeut je svirao na nekoliko instrumenata. Djevojčica je najviše reagirala na klavir. Postala je opuštena, prisutna i razigrana. Za klavirom je čak uz pomoć terapeuta otpjevala određenu melodiju. Kako se Margarita opustila, možemo se i učitelji pobrinuti da se naši učenici opuste, nauče o glazbenoj terapiji i radionicama. U ovom ću članku predstaviti i praktični aspekt glazbene radionice koja se izvodila tijekom nastave glazbe i umjetnosti među učenicima četvrtog razreda.

Izvođenje glazbene radionice u nastavi

Glazbena radionica izvodila se u malim grupama, dok su ostatak četvrtog razreda učili o SLIKA 1teorijskim aspektima glazbene terapije. Samo je šest ljudi (uključujući i mene) bilo uključeno u našu glazbenu radionicu. Važno je da je grupa intimna i mala, jer to pruža bolju atmosferu.

Slika 1: Priprema za glazbenu radionicu

Pozvali smo učenike u intimni, glazbeni krug. Sjeli smo na stolice u krug i tako se odmaknuli od ostale djece. Glazbenu radionicu izvodili smo u hodniku. U školi je vladala tišina dok smo tijekom nastave provodili glazbenu radionicu, a svi ostali učenici bili su u svojim učionicama. Glazbenu radionicu započela sam postavljanjem raznih instrumenata u središte kruga. Zamolila sam učenike da odaberu svoj omiljeni instrument. Čekali smo jedni druge, jer smo odabrali najsimpatičniji glazbeni instrument u smjeru kazaljke na satu. Obavijestila sam učenike da mogu pokušati svirati njihov instrument. Učenici birali su između sljedećih instrumenata: ksilofon, ukulele, bariton, dvije flaute, trokut i tambura. Djeca nisu znala sve instrumente, pa su neki od njih bili još zanimljiviji. Prije nego što smo počeli svirati kao grupa, prvo smo se upoznali s pjesmom dobrodošlice : Dobar dan u glazbi. Ponavljali smo dopadljivu pjesmu koju su svi sudionici prvi put čuli i odmah počeli pjevati sa mnom. Svaki put kad se ponovio stih pjesme, dio s imenom se promijenio, upoznavajući učenike koji su sa mnom radili u radionici. Pjesma je vrlo dopadljiva, brzo smo naučili napamet i tekst i melodiju. Tada smo pored imena još morali svirati na svom instrumentu. Svaki put kad je vlasnik instrumenta čuo njegovo ime, morao je svirati na instrument. Nakon toga spontano smo svirali svoje instrumente (slobodna improvizacija). Uslijedio je odabir voditelja radionice i taj je instrument prvi započeo. Učenici su se dobro snašli u ulozi vođe, jer su se svi već dobro navikli jedni na druge. Sudjelovala sam u svim aktivnostima, mijenjala sam i instrumente i učenicima se to jako svidjelo. Bila sam u ulozi jednakih, a ne u ulozi učitelja. Voditelji radionice su se svaki put zamijenili i svi su promijenili svoje instrumente. Imali smo nekoliko problema s tim, jer su se neki bojali nepoznatih instrumenata. U takvim trenucima ohrabrila sam ih da pokušaju i radionica je započela. Učenici su odredili hoće li ritam biti spor ili brz. Učenici su često birali brzi ritam, jer su i sami bili vrlo razigrani. Kraj je uvijek bio spontan. Često se dogodilo da je neki učenik i dalje svirao svoj instrument. Odmah sam ih upozorila da to ne bismo trebali raditi jer želimo čuti kada ćemo završiti. Tako je došlo i do ritmičke improvizacije i završetka aktivnosti. Učenici su svaki put opisali kako se osjećaju prema melodiji i ritmu. Ovo im je bilo najteže, jer je potrebna mašta. Njihovi su SLIKA 2se odgovori stalno ponavljali. Na kraju radionice ponovno smo otpjevali pjesmu dobrodošlice, pozdravili smo se od svih i zahvalili se na ugodnoj glazbenoj radionici.

Slika 2. Razmjena iskustava nakon glazbene radionice

Platon kaže: »Ne podučavajte djecu s godinama, radije se pobrinite da se zabave na putu do znanja. Na taj način u svima možete otkriti trag genija u određenom području.« Učenici bili su izuzetno oduševljeni glazbenom radionicom i još uvijek pitaju hoćemo li to ikad ponoviti. Iskustvo s glazbenom radionicom opisujem kao izuzetno pozitivno i preporučujem je svim nastavnicima.

Literatura

  1. Darnley-Smith, R. in Patey, M., H. (2003). Music Therapy. London: Publications Sage.
  2. Hillman Boxill, E. (1996). A Continuum of Awareness: Music Therapy with the Developmentally Handicapped. Music therapy (17-23), Volume 14.
  3. Knoll, Š., L. (2006). Otroci s posebnimi potrebami skozi oči glasbene terapije. Nova Gorica: Educa.
  4. Knoll, Š. in Dolenc, K. (2004). Glasba je vsem nam terapija. Gorenjski glas, 57 (78), 10.

Tekst i fotografije: Eva Jazbec Leber

IKT (izobraževalno komunikacijska tehnologija) in glasba

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

V prispevku bom predstavila načine dela in vsebino dejavnosti pri pevskem zboru in Orffovem krožku s pomočjo IKT.

Obiskovanje pevskega zbora je zelo koristno za življenje pevcev. Sodelovanje v pevskem zboru daje posamezniku občutek povezanosti z ostalimi pevci in pripadnost skupini. Vpliva na čustva, domišljijo in razum. Pomaga k izboljšanju kakovosti življenja, saj omogoča skrb za telo, razvoj pevskih sposobnosti, krepi samozavest, omogoča učenje ustrezne komunikacije in širitev socialnih mrež. Otroci v pevskem zboru lahko zadovoljujejo svojo potrebo po povezanosti, pripadnosti, zabavi in učenju. Izrednega pomena pa je tudi medgeneracijsko sodelovanje učencev.

Pomemben del pri pevskem zboru odigra tudi zborovodja. Zborovodja se pri svojem delu poleg različnih vidikov strokovnega glasbenega dela srečuje tudi z različnimi problemi. Tako mora poleg glasbene stroke obvladati tudi skupinsko dinamiko, imeti mora čut za ljudi, jih razumeti ter jim znati svetovati pri različnih težavah in preizkušnjah ter obvladovati stresne situacije. Vse to pripelje do vzdušja, ki omogoča kakovost, zaupanje in razumevanje, obenem pa spodbuja delo ter individualizacijo.

image

Poleg vodenja pevskega zbora na šoli vodim tudi interesno dejavnost Orffov krožek, ki tesno sodeluje s pevskim zborom.

Preko izkušnje petja v zboru in preko Orffovega krožka spoznavajo glasbo, jo vzljubijo in do nje oblikujejo nov odnos. Vse to vpliva na njihovo vsakdanje življenje in na nek način s tem petje prenašajo v prihodnost.

Pri svojem delu sem pri učencih zasledila različne posledice petja in igranja na glasbila:

  • sprostitev;
  • ustvarjalnost;
  • razvijanje glasovne in muzikalne sposobnosti;
  • urjenje glasbenega spomina, besednega zaklada;
  • pravilno dihanje, ki je osnova za pravilen in zdrav način govora;
  • izkušnja posebnega socialnega okolja;
  • občutek uspešnosti slehernega posameznika;
  • medgeneracijsko povezovanje;
  • dobro počutje in varnost v skupini.

Zelo pogosto se pri samem pouku in interesnih dejavnostih na šoli srečujem s socialno in čustveno neprilagojenimi in nemirnimi učenci, pogosto tudi z učenci z učnimi in drugimi težavami. V zbor pridejo z različnimi sposobnostmi, pričakovanji in razlogi. Nekateri iz ljubezni do petja, drugi zaradi druženja, tretji zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa … Vsem pa je skupno to, da se v skupini dobro počutijo.

Na podružnični šoli že več let vodim pevski zbor in Orffov krožek, kamor se vključujejo različni učenci. Interesni dejavnosti obiskuje 35 učencev (od prvega do petega razreda), kar je polovica vseh učencev na šoli. Učenci imajo dve uri na teden pevski zbor in dve uri na teden Orffov krožek. Da delo poteka optimalno, nemoteno, čim bolj sproščeno in varno, jim ponudim različne aktivnosti, pri katerih je vsak posameznik pomemben, vključi pa se lahko po želji in po svojih sposobnostih. Skupaj skrbimo za dobro delo pri pevskem zboru in Orffovem krožku tako, da se učimo drug od drugega tudi s pomočjo izobraževalne komunikacijske tehnologije (IKT). V nadaljevanju bom predstavila svoje izkušnje in nekaj takih aktivnosti.

1. Na vajah se upevamo s pomočjo posnetkov, na katerih učenci izvajajo dihalne in upevalne vaje. Te vaje posnamemo z učenci različne starosti, nato si jih pri urah skupaj imagepogledamo in jih izvajamo. Za pomoč je učencem »semafor«, ki jim nakazuje, kdaj so tiho in poslušajo in kdaj ponovijo oz. zapojejo določeno vajo. Velikokrat so prav učenci, ki imajo čustvene in socialne primanjkljaje, zelo uspešni pri tej vaji, kar krepi njihov občutek uspešnosti in motiviranost za nadaljnje delo. Sčasoma se večkrat sami javijo, da si želijo posneti upevalno vajo.

2. Na podoben način starejši učenci (iz četrtega in petega razreda) posnamejo tudi melodijo in petje nove pesmi. Ob posnetku se nato skupaj učimo. Učenci se prostovoljno javijo za izvajanje in snemanje posamezne vaje. Pri tem se nikogar ne izpostavlja. Opažam, da se učenci, ki se pri rednem pouku težje vključijo v delo, tukaj lažje sprostijo in bolj samozavestno nastopijo.

3. Delo na vajah si popestrimo tudi z glasbenimi kartončki. Na začetku vsake ure razdelim kartončke z notami, samo na enem pa je tudi mikrofon. Kdor dobi ta kartonček, si izbere imagekaterokoli pesem, ki jo vsi zapojemo na začetku in na koncu vaj. Učencem zelo veliko pomeni, da lahko »vodijo« celo skupino in ji določijo, katero pesem bo pela. Hkrati ob tem čutijo pripadnost skupini in dobijo izkušnjo, da jih skupina sprejema ne glede na to, katero pesem izberejo.

4. Veliko nastopamo v šoli in kraju. Z nastopi si učenci krepijo samozavest, premagujejo strah pred javnim nastopanjem … Poleg tega je posebne vrste doživetje tudi čas pred in po nastopu. Vse nastope snemamo in si jih kasneje na vajah pogledamo in analiziramo. To nam je v pomoč pri nadaljnjem delu. Na posnetkih opazujemo vedenje nastopajočih, držo, mimiko, petje … Učenci imajo tako tudi priložnost, da se na nek nov način srečujejo s samimi seboj.

5. Zelo pomemben del pevskih vaj so tudi rojstni dnevi učencev. Vsak, ki ima v tekočem tednu rojstni dan, si lahko izbere svojo glasbeno didaktično igro, jo vodi in postavlja svoja pravila. Na tak način izrazimo pomembnost tega člana in mu izkažemo pozornost. Član pa dobi priložnost, da krepi svoje odzivanje in vodenje, ko je izpostavljen.

6. Pevski zbor in Orffov krožek se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Pri Orffovem krožku uporabljamo računalniški program Sibelius 7 za pisanje enostavnih spremljav za pesmi, ki jih pojemo pri pevskem zboru. Le malo učencev obiskuje glasbeno šolo ali ima doma kakšen instrument, zato delo poteka počasi, ker se učimo tudi osnov glasbene teorije. Učenci so ob takem načinu dela veliko bolj zbrani, učinkoviti, motivirani in pripravljeni za delo. Delo je dinamično, zahteva razmišljanje in aktivno sodelovanje vseh učencev. Tako učenje nima prostorskih in časovnih omejitev in se ne konča s šolskim letom, ampak se leto za letom dopolnjuje in utrjuje. S temi spremljavami spremljamo potem tudi pevski zbor.

imageimage

7. Učenci tudi veliko ustvarjajo in improvizirajo na glasbilih ob slikah, kjer se lahko popolnoma sprostijo in preko tega izražajo svoje počutje oziroma čustva, tako pozitivna kot tudi stiske in negativna čustva. Instrumente si vedno izberejo po svojih željah. Na voljo imamo zelo veliko ritmičnih in melodičnih Orffovih instrumentov, da z izbiro ni težav. Pri takem delu oziroma pri uporabi različnih ustvarjalnih pristopov je važen proces dejavnosti in ne le njen končni rezultat. Vse aktivnosti so zelo uporabne kot didaktični material pri samem pouku glasbe.

Zaključek

Z glasbo si učenci utrjujejo delovne navade, učijo se discipline in ustvarjalnega sobivanja. Spodbuja veselje do življenja in daje izkušnjo osebne rasti znotraj skupnosti. Učencem omogoči, da si, znotraj varne, interesno oblikovane skupine, pridobijo veščine in znanja, ki jim bodo v pomoč v različnih situacijah v vsakdanjem življenju. Oblikuje pa tudi tiste drže in navade, ki so potrebne za odgovorno prevzemanje nalog v življenju. S takimi interesnimi dejavnostmi učencem pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu, socialnemu in duhovnemu razvoju. Menim, da sistematična glasbena in pevska vzgoja pomembno prispeva k etičnemu in duhovnemu, posredno pa tudi k socialnemu in gospodarskemu napredku družbe.

Učencem, ki obiskujejo pevski zbor in Orffov krožek, sem zastavila pet vprašanj. Odgovori, ki sem jih dobila, so potrditev, da je taka interesna dejavnost zelo dobrodošla in pozitivno vpliva na učence. Tudi učenci, ki se socialno ali čustveno težje vključijo v delo, so mi dali pozitivno povratno informacijo. Spodaj so na kratko zapisane oziroma povzete njihove misli.

1. Kaj ti predstavlja petje?
Metuljčke, srečo, umiritev, veselje, zbranost, postati zvezda; je kot najboljši prijatelj, je nekaj, kar je nebeško lepo …

2. Na kaj se spomniš ob besedah „pevski zbor“?
Na predstave, oder, uživanje, sonce, učenje novih pesmi, posluh, prijatelje.

3. Kako se počutiš, ko poješ?
Kot da bi letela na svojih sanjah, neučakano, odlično, super, svobodno, uspešno, sproščeno.

4. Kako se počutiš, ko igraš na Orffova glasbila?
Takrat pozabim na ocene in šolsko leto; kot da bi se mi uresničila želja; sproščeno, čarobno, odlično, prijetno, zabavno.

5. Kako bi po tvojem mnenju moral vaditi, da bi lepše pel?
Moral bi stopiti na stol in se prepustiti užitku ter peti, vaditi pred starši, pred televizijo, visoko in nizko, s knjigo z besedili, vaditi bi moral solmizacijske zloge.

Literatura

  1. Kolar, M. (2008). Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2001.
  3. Žvar, D. (2003). Koncept. Razširjeni program: program osnovnošolskega izobraževanja. Pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Igranje na Orffova glasbila 1. del

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo na tak način, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo. Glasbena vzgoja je vse kaj več kot le petje pesmic in popevk. H glasbeni vzgoji ne spada samo petje, ampak tudi druge glasbene dejavnosti, ki pripomorejo k otrokovemu celostnemu razvoju.

Temeljna vzgojno-izobraževalna področja pri glasbeni vzgoji so: izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Vsa ta področja delujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu medsebojno, vendar vsako zahteva svoje specifične dejavnosti. Ali bodo učenci cilje dosegli je odvisno od njihovih predhodnih izkušenj, motivacije, glasbenih sposobnosti, njihovega interesa ter seveda aktivnosti, ki jih učitelj pripravi. Izziv sem videla v tem, da otrokom omogočim, da se na različne načine srečajo z izvajanjem glasbe.

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz Glasbene slikanice 1, Brede Oblak, ter pet zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Učence želim seznaniti z Orffovimi ritmičnimi instrumenti in njihovim poimenovanjem, ter jih usposobiti za spremljanje pesmi, preko različnih metod dela.

Spodbuditi želim tudi vse učitelje, da bi se tudi oni odločili za bolj pester pouk glasbe v razredu.

Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala za Orffove instrumente v računalniškem programu Sibelius 7.

V prvem delu bom prikazala potek učenja ritmičnih spremljav iz Glasbene slikanice 1– kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

  • izvajajo slovenske ljudske pesmi in pesmi slovenskega ustvarjalca,
  • spremljajo petje z lastnimi glasbili (ploskanje, tleskanje, topotanje z nogami, stopanje, udarjanje po kolenih in udarjanje po prsih)
  • spremljajo petje z malimi ritmičnimi glasbili (činele, marakas, guiro, triangel, boben, tamburin, paličice, les),
  • izvajajo ritmična ostinata v dvočetrtinskem, tričetrtinskem in triosminskem taktovskem načinu.

1. POLŽEK ORJE (Karol Pahor)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra POLŽJA ŠTAFETA

Učence s pomočjo čarobne paličice spremenim v polže. Polži – učenci se razporedijo po prostoru, med vsemi mora biti dovolj velika razdalja. Vsak polž ve, kateremu sosedu mora predati sporočilo. Učitelj prvemu, ki bo prenašal štafeto, poda značilen ritmični motiv po hrbtu. Ta odhiti k sosedu in mu preda sporočilo. Tako si podajajo ritem, dokler ne pridejo do zadnjega polža, ki ritem zaploska. Sledi drug ritmični motiv. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: MI—ŠKA SE—JE, plosk, plosk, plosk, plosk in topotanje z nogami, POLŽ, LEZE, LEZE.

clip_image002

2. Na planincah (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Pred dejavnostjo pripravim prostor – stole razvrstim v krog ob stenah učilnice, v sredini je prazen prostor. Učenci sedijo v krogu na tleh. Pripovedujem namensko sestavljeno besedilo.

… o, kako lep dan, s soncem obsijan …
… o, kako lep razgled, vidim planinski svet …
… o, kako tam rožce cveto, me k sebi vabijo …
… greš z mano še ti … in ti … in ti …

Učenci posnemajo skupni korak skozi neverbalno komunikacijo (kača). Posnemajo ritmična ostinata preko zgodbe z lastnimi glasbili. … pojdimo malo po tej poti … (krog) izvajamo različne ritmične vzorce … pa še po tej poti … (kača) drugi ritmični vzorci … sedaj smo prispeli na vrh, srčki naj se odpočijejo (sedejo) in ušesa pozorno prisluhnejo …

clip_image004

3. Goslice (Janez Kuhar)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Didaktična igrica Kdo igra? Izvajanje treh različnih ritmov. Vsak ritem igra določen instrument (triangel, boben, marakas). Učenci so razdeljeni v tri skupine in se gibajo po ritmu, ki ga izvaja instrument določene skupine. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: JAZ- plosk, TI – udarjanje po kolenih, SAM – topotanje.

clip_image006

4. Zima je prišla (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra TEKMA SNEŽAKOV

S pomočjo barvic razdelim učence v tri skupine. Razložim potek igre. Oblikujem tri skupine snežakov (modri, rumeni, zeleni). Vsaka skupina ima svoj ritem, ko se sprehaja po zasneženi pokrajini. S tamburinom izvajam ponavljajoča se ritmična ostinata v tričetrtinskem taktu. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Modri snežaki si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, SNEG. Rumeni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: SNE—ŽAK, tlesk. Zeleni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: udarec po kolenih, ZI—MA.

clip_image008

5. Veverica (Janez Bitenc)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Uganki o veverici.
Zdaj je pod drevesom, Z repom košatim mahlja,
zdaj že švigne na drevo, z veje na vejo skaklja. (Ljudska)
njeni ostri zobki
lešnike, orehe tro. (Ljudska)

Didaktična igra Veverica na obisku. Izvajanje treh različnih ritmov. Učenci se gibajo po ritmu. Ritem izvajam na paličice. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Veverica Micka si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP. Veverica Anja si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP, HOP. Veverica Helena si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HO-PA, HOP.

clip_image010

6. Rasla je jelka (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Učencem pripovedujem zgodbico o Mojci in Mateju.

Mojca in Matej sta se med počitnicami odpravila na obisk k babici. Ker je babica živela daleč stran, sta se k njej odpravila z vlakom. Pot do železniške postaje sta si krajšala s pesmico Na planincah (ali s katero drugo že znano pesmijo). Učence povabim, da skupaj zapojemo pesem Na planincah. Na postaji sta si kupila vozovnici in vstopila v vlak. Vlak je odpeljal. Spomnila sta se časov, ko sta s starši obiskovala babico. Pri njej sta se sprehajala po travniku in vonjala rože. (Tako še učenci poskusijo vonjati.) Pri njej sta se igrala tudi igrico »Posnemanje vlaka«.

Učence zanima, kakšna je ta igra. Razdelim jih v tri skupine: na modre, rdeče in zelene vagone. Modri vagoni se bodo oglašali z glasom F, rdeči z glasom S, zeleni pa z glasom Š. Učitelj je lokomotiva. Ko enkrat zapoje TU, se oglasijo modri vagoni, ko dvakrat zapoje TU, zasikajo rdeči vagoni, ko pa zapoje TU trikrat, sopihajo zeleni vagoni. Potem sta poslušala, kako vlak ropota, ko vozi po železniški progi.

Končno sta se pripeljala na postajo in izstopila. Do babičine hiše sta morala še skozi iglast gozdiček. Malce ju je bilo strah, zato sta se prijela za roki in zapela. Mrmraje zapojem pesem.

Matej se je zamislil in vprašal Mojco, katera je že ta pesmica. Jo morda kdo pozna?

(Rasla je jelka) Mojca mu še enkrat zapoje pesem. (Doživeto zapojem celo pesem.)

Mojca in Matej končno prispeta k babici. Močno jo objameta in ji skupaj zapojeta pesmico Rasla je jelka.

clip_image012

….se nadaljuje….