Radi imamo fotografije

Betka Potočnik

Povzetek

Veliko je trenutkov, utrinkov, pogledov, motivov, ki si jih želimo zapomniti, in to lahko naredimo tudi s fotografijo. Vsak lahko vzame v roke fotoaparat, a veliko več uspeha ima tisti, ki napravo zna uporabljati. Malokdo vzame v roke navodila in jih prebere, zato bom v nalogi opozorila na nekaj osnovnih zakonitosti, ki veljajo v svetu fotografije. Ko se enkrat naučimo razmišljati kot fotograf, lahko naredimo dobro fotografijo z vsakim fotoaparatom.

Za učence, ki jih zanima digitalna fotografija, smo pripravili spletno učilnico. V njej dobijo osnovna navodila o fotografiji, načine fotografiranja, primere fotografij ali na forumu razpravljajo o fotografiji.

Ključne besede: fotografija, spletna učilnica, fotoaparat, motiv, računalnik

1. Uvod

Danes v času digitalnih novotarij se učenci pogosto tudi v šoli srečajo s fotoaparatom. Drugače je kot v času slikanja na fotografski film, ko smo bili omejeni s številom posnetkov. Otroci pritiskajo na sprožilec, ob tem pa jih pozabimo naučiti uporabljati aparat. Fotoaparat ni igrača, ampak je kreativno orodje, ki je lahko del katerekoli ure v šoli (fizika, športna vzgoja, likovna vzgoja, biologija…). Učencem moramo dati nekaj osnovnih napotkov, da mu bo fotografiranje v užitek. Zato smo za njih pripravili spletno učilnico digitalna fotografija, kjer najdete osnovna navodila o fotografiranju, primere fotografij, povezave na koristne strani in o fotografijah klepetate s prijatelji ter si izmenjujete mnenja, izkušnje.

2. Prvi sklop v spletni učilnici – Kdaj slikamo?

Pri fotografiranju je pomembno ujeti pravi trenutek. Videti moramo pravi motiv – osebo, žival, pokrajino, rastlino, zgradbo, dogodek … in ga ujeti v objektiv. Učenci radi slikajo živali, a jim pogosto zbežijo. Navajamo jih na strpnost.

Slika 1. Motiv – Čebele na cvetu             Slika 2. Motiv – Muca

3. Drugi sklop v spletni učilnici – Postavitev pri slikanju

Otroka učimo slikati iz različnih perspektiv – visoko gor, nizko dol, korak bliže in korak nazaj. Povemo mu naj se vrti okoli motiva in slika iz različnih strani. Naj poizkusi uporabljati različne možne nastavitve.

Ne fotografiramo samo tako, da stojimo neposredno pred objektom fotografije. Poskusimo se premakniti bolj v levo ali na desno, fotografiramo svoj objekt od strani in z žabje perspektive.

Slika 3. Rame proti fotoaparatu    Slika 4. Roke ob telesu     Slika 5 . Roke stran od telesa

Na sprehod smo z učenci vzeli fotoaparat in naredili nekaj posnetkov. Te smo v razredu med seboj primerjali. V naslednjem poskusu so učenci že sami opozorili na razlike.

Zoom – približevanje

Veliko posnetkov ima glavni motiv nekje globoko v sliki. Otroke naučimo uporabljati zoom, vendar mu ne pozabimo povedati, da isti učinek lahko doseže tudi s preprostim premikanjem svojih nog naprej ali nazaj.

4. Tretji sklop v spletni učilnici Ozadje – Kaj je zadaj?

Preprost način za izboljšanje fotografij je preverjanje ozadja fotografije in ospredja fotografije. Otrok naj podrobno pregleda ozadje in premakne svoj motiv ali svoje stojišče, tako da iz glav vaših najbližjih ne bodo ven gledale vse mogoče stvari – naj ne bo moteče.

Slika 6. Različna ozadja

Ko smo z učenci fotografirali, sem opazila, da imajo neverjeten občutek za ozadja.

Ozadja pri portretih

Ozadja povzročajo veliko težav, zato se največkrat odločajo fotografirati osebe na kar najpreprostejšem ozadju. Poznamo črna (za dramatične portrete) in bela (za vse druge portrete) neskončna ozadja, mimogrede belo izpade velikokrat kot sivo. Ti dve rešitvi se večinoma obneseta samo v studiu. Učencem je bolj všeč belo.

Slika 7 in 8. Primer temnega in svetlega ozadja pri portretu

5. Četrti sklop v spletni učilnici – Držanje fotoaparata

Pogost problem so neporavnane fotografije. Fotografije z neporavnanimi linijami so lahko zelo igrive in uspešne, a otrok naj ve, da mora poravnati linije preden pritisne na sprožilec. Otrok, ki prvič dobi fotoaparat v roke, težko ve, kako naj ga pravilno drži. Za mlajše učence je držanje težkih fotoaparatov zahtevna naloga. V praksi se je pokazalo, da pozornost preusmerijo iz fotografije na tehniko fotografiranja.

Pazimo: 

• Z levo roko primemo ohišje fotoaparata.
• Z desno roko držimo od strani.
• Desni kazalec položimo na sprožilec.
• Držimo čim bolj pri miru, ali se naslonimo.

Slika 9 in 10. Držanje fotoaparata

6. Peti sklop v spletni učilnici – Vodoravna ali navpična fotografija

Naši očesi sta postavljeni eno zraven drugega, zato smo nagnjeni k temu, da gledamo svet vodoravno. Možgani pa nam omogočajo videti tudi navpične stvari, kot so drevesa in visoke stavbe, ne da bi pri tem nagibali glavo.

Tudi pri fotografiranju lahko slikamo vodoravno ali navpično.

Slika 11 in 12. Vodoravni in navpični motov

7. Šesti sklop v spletni učilnici – Pravilo tretjin

Slika 13 in 14. Pravilo tretjin

Preprosto pravilo fotografiranja, s katerim seznanimo otroke je pravilo tretjin. Pomembno je, da se objekt slikanja ne postavlja vedno v sredino – le kadar je to zares smiselno. Spodbudimo jih, naj ljudi postavijo izven sredine.

Slika 15. Prostor na sliki pustimo v smeri, kamor gledajo

8. Sedmi sklop v spletni učilnici – Skupaj pogledamo fotografije

Ko pride otrok naredit fotografije, se usedimo skupaj z njim za računalnik in jih pregledamo. Skupaj ugotovimo, kje je še prostor za izboljšave, na koncu pa izberemo najboljše in ga pohvalimo – to mu bo dalo nov zalet in veselje do njegovega hobby-a. Photo Filter, Pisaca

9. Osmi sklop v spletni učilnici – Različni načini in situacije

Večina kamer ima različne programske načine snemanja kot so: macro, portret, sport itd. Otroku povemo kaj ti programi pomenijo in kdaj jih uporabiti. Tako bo bolje razumel delovanje kamere in posledično osvojil ročni način nastavljanja parametrov. Gumb za izbiro avtomatike nam nudi več načinov fotografiranja.

Slika 16. Gumb – Načini fotografiranja

AVTOMATSKO je največkrat izbrana nastavitev ljubiteljskega fotografa, ko fotoaparat sam poskrbi za vse nastavitve in po potrebi vključi bliskavico.

Slika 17 in  18. Fotografije v naravi

PORTRET – nastavitev, primerna za portretiranje oseb. V tem primeru fotoaparat skrbi, da je zaslonka čim bolj odprta in s tem globinska ostrina čim manjša. Zoomiramo in se po potrebi odmaknemo od osebe. Posneta oseba bo na posnetku ostra, ozadje pa zamegljeno.

Slika 19 in 20. Primer portretov, ki so jih naredili učenci v podaljšanem bivanju

SKUPINSKA FOTOGRAFIJA je pogosta oblika fotografiranja. Običajno jo delamo na prostem. Boljše je, če se za skupinske slike odločimo na oblačen dan, saj bo osvetlitev najlepša.

Poleg osvetlitve je pomembna tudi postavitev. Največjo napako boste naredili, če boste postavili ljudi v vrste. Raje jih postavite okoli nekega predmeta (posedite jih na primer na kavč, za kavč, ob steber, na klopco v parku, pred avto …).

Slika 21 in 22. Primer skupinske fotografije

PANORAMA je namenjena fotografiranju pokrajine.

Slika 23 in 24. Pokrajina

 

MAKRO je nastavitev, ki jo uporabimo pri fotografiranju drobnih detajlov (npr. cvetov)

Slika 25 in 26. Makro fotografija

ŠPORT – kratek osvetlitveni čas omogoča, da je gibajoč objekt na posnetku oster.

Slika 27 in 28. Šport

NOČNI POSNETEK je nastavitev, namenjena slikanju v mraku oziroma ponoči.
ROČNO (M): vse parametre (zaslonka, čas, bliskavica) nastavimo ročno.
ZASLONKA (AV): sami nastavimo zaslonko, avtomatika pa določi osvetlitveni čas.
ČAS OSVETLITVE (TV): ročno nastavimo čas osvetlitve, avtomatika zaslonko.

10. Deveti sklop v spletni učilnici – Fotografija in računalnik

Z učenci posnamemo fotografije, jih skupaj pregledamo, prenesemo na računalnik in uredimo mape, naredimo izbor, spoznamo Photo filtre in Picaso …

To je vsekakor snov za naslednje poglavje.

11. Deseti sklop v spletni učilnici – Fotografija v razredu

Z učenci v podaljšanem bivanju smo kar dva meseca del ustvarjalnega prostega časa namenili fotografiji. Fotoaparat nas je spremljal v učilnici, na prostem, v telovadnici, na sprehodu, pri igri … Kot neobvezno temo smo jo vnesli v izobraževalni proces. Večino učencev je fotoaparat pritegnil, ene kot fotografe, vsi pa so želeli biti na sliki.

Vsak dan smo naredili nekaj fotografij. Ista tema, isti prostor, isto dogajanje… izmenjavali pa so se fotografi. V razredu smo fotografije naložili na računalnik in jih primerjali med seboj.

Z vsako izkušnjo, ki so jo učenci pridobili z fotoaparatom, so postajali bolj kritični. Opazili so podrobnosti in kasneje že znali odpraviti napake pri fotografiranju samem ali pa kasneje z različnimi programi na računalniku, kar pa vedno ni mogoče (glej spodnje fotografije).

Slika 29. Zakrit obraz      Slika 30. Enega učenca ne vidimo      Slika 31. Svetloba
Napake pri fotografiranju

12. Enajsti sklop v spletni učilnici – FORUM

V forumu si učenci lahko izmenjujejo mnenja in izkušnje.

13. Zaključek

V šoli in doma se otroci pogosto srečujejo s fotografijo. Prav je, da jim pomagamo in jim damo osnovne informacije. V roke mu damo fotoaparat in možnost izkustvenega učenja. Na primerih se veliko naučijo. Spletne učilnice ponujajo dodatno možnost izobraževanja, učenja in pridobivanja izkušenj. Fotografiranju sledi urejanje na računalniku, oblikovanje in izdelava foto-knjig.

Literatura:

1. Kelby, S. Digitalna fotografija 1. knjiga, Ljubljana, 2009
2. Kelby, S. Digitalna fotografija 2. knjiga, Ljubljana, 2009
3. Johnson, N. National Geographic Priročnik za otroke, Ljubljana: Rokus, 2005
4. http://www.forum-lov.org/index.php?option=com_content&task=view&id=556&Itemid=67 (oktober, 2011)
5. http://www.eurofoto.si/index.php/blog/items/naucite-fotografirati-otroka (oktober, 2011)

Dan varne rabe interneta 2018

Metka Nunčič

Dobro razmisli, preden karkoli objaviš na internetu!

Oporne točke v pomoč učitelju za izvedbo aktivnosti

O objavljanju na spletu na splošno
Vsakič, ko objavimo informacije na spletu, kjer jih lahko vidijo vsi, izgubimo nekoliko svoje zasebnosti in dopolnimo svoj spletni ugled in digitalni odtis. Zato je treba dobro premisliti, kdo vse lahko vidi naše objave in kakšen vpliv lahko imajo zdaj in v prihodnosti.

O objavljanju osebnih informacij na družabnih omrežjih
Učence opozorite, da naj ne objavljajo podatkov kreditnih kartic, telefonske številke, domačega naslova na družabnih omrežjih.

Podoben razmislek velja pri objavi fotografij domačih prostorov, šole oz. šolskih prostorov
Pomembno je, da tovrstne objave ne razkrivajo naše lokacije.

Objavljanje fotografij prijateljev na družabna omrežja
Odsvetujemo objavo fotografij, za katere niste pridobili dovoljenja ljudi, ki so na sliki. Sploh pa ni primerno objavljati fotografij sebe in drugih v kakšnih neprimernih situacijah.

Objaviti lokacijo, kjer se trenutno nahajaš, na družabnem omrežju
Ali je res potrebno, da so naši prijatelji vsak trenutek obveščeni, kje smo in kaj počnemo? Že z vidika lastne varnosti je bolje, da na spletu delimo čim manj informacij o sebi in svojih prijateljih. Učence opozorite na to, da deljenje preveč informacij na takih spletnih straneh lahko vodi tudi v težave.

Zasebne nastavitve profilov na družabnih omrežjih

Učence opozorite, da naj skrbno preberejo navodila, funkcije in pogoje uporabe družabnih omrežij, ki jih uporabljajo.

Ustavimo spletno in mobilno nadlegovanje!
Poudarek je na spoštljivem vedenju do drugih uporabnikov interneta in mobilnih naprav, predvsem proti nasilju in spletnemu ter mobilnemu ustrahovanju. Pomembno je poudariti, da je treba biti prijazen do drugih uporabnikov interneta in mobilnih naprav.

Kako se vesti do nekoga, ki ga nadlegujejo – ne bodi nema priča
Zelo razširjen pojav nadlegovanja prek spleta in novih tehnologij je medvrstniško nasilje. Otroci uporabljajo internet in mobilne telefone za razpošiljanje zaničljivih, grozilnih in poniževalnih sporočil, za širjenje ponižujočih slik in video posnetkov, ki dosežejo veliko občinstva v zelo kratkem času in ostanejo na spletu za vedno. Pogosto se žaljivo obnašanje med vrstniki tako s strani nadlegovalca kot žrtve razume kot le šala. Zaradi tega je nevarno, da tako vedenje »nasilje kot zabava«, ki se pojavlja med mladimi, postane sprejemljivo obnašanje. Kar pa je seveda nedopustno, saj ima tovrstno trpinčenje lahko resne posledice in vodi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje. Spletnega nadlegovanja v nobenem primeru ne smemo tolerirati in je treba takoj, ko se pojav zazna, ustrezno ukrepati!

Namen učne ure

Otroke poučiti o tem, da kar je enkrat objavljeno na internetu, tam ostane za vedno! Da si bodo lažje predstavljali, kaj to pomeni, jim opišem primer zobne paste: »Res je, kar objaviš na internetu, je zelo težko odstraniti. Popolnoma enako kot ZOBNA PASTA, ko jo enkrat iztisnemo iz tube, je ne moremo več spraviti nazaj. Tudi, če si kasneje premisliš in vsebino izbrišeš, ne veš, kam se je razširila, kdo si jo je skopiral, shranil ali posredoval naprej svojim prijateljem …«

Spodbuditi kritično mišljenje učencev o (varni) uporabi interneta in mobilnih telefonov.

Spodbuditi razmišljanje o tem, kaj je prav in kaj narobe ter da znajo biti včasih meje med sprejemljivim in nesprejemljivim obnašanjem na internetu težko določljive.

Potek ure (Učno uro sem izvedla v 4. razredu)

1. Uvod

Na začetku otrokom približam temo s pomočjo nekaj kratkih vprašanj. S temi vprašanji sem si pomagala, da sem bolje spoznala, kakšne izkušnje imajo otroci s posameznimi tehnologijami. Najprej preverim, ali otroci v razredu uporabljajo računalnike, mobilne telefone, tablice in ostale naprave. Kaj najraje delajo na internetu oz. telefonu? Ali imajo doma kakšna pravila za uporabo računalnikov oz. telefonov?

Nadalje pri otrocih preverim, ali so že posneli kakšno fotografijo ali video s telefonom ali tablico? Kaj so storili z njim? So ga objavili na internetu ali poslali preko telefona/računalnika? Jim je kdo pri tem pomagal? Na primer starši, starejši bratje ali sestre, ostali sorodniki?

Anketiranih je bilo 22 učencev.

Glede uporabe računalnika/mobitela doma imajo posamezni učenci popolnoma različna pravila:

• Samo čez vikend pol ure na dan
• Vsak dan brez omejitev
• Vsak dan pol ure
• Uporaba računalnika samo skupaj s straši
• Samo za šolske namene

Slika 1, 2: Zapisovanje in zbiranje odgovorov

• Ali so že slišali za družabna omrežja, npr. Facebook, Viber, Snapchat, Musical.ly, Youtube?
• Vedo, čemu so ta omrežja namenjena, ali jih kdo že uporablja?
• Kaj bi naredili, če bi prejeli ali videli kakšno fotografijo ali video, ki bi jih vznemiril?
• Ali bi povedali staršem, učiteljem?

Večina učencev je že slišala za našteta družbena omrežja in vedo, čemu so namenjena. Nekaj učencev uporablja Viber. Vsi so bili mnenja, če bi prejeli ali videli kakšno fotografijo, ki bi jim povzročila strah, nelagodje, jezo, žalost…bi to povedali svojim staršem, sorodnikom, učitelju… starejši osebi.

Slika 3. Anketiranje

Učence še enkrat posebej opozorim, da če na spletu naletijo na kakršnekoli vsebine, ki jih vznemirijo, naj povedo staršem ali učiteljem. Otroke nato tudi poučim, da morajo biti prijazni drug do drugega, da naj sošolcev in prijateljev ne fotografirajo, sploh v kakšnih smešnih položajih, ter da posnetkov ne smejo pošiljati prek telefonov ali objaviti na internetu.

2. Glavni del

Z učenci preberemo 10 zlatih pravil za varno uporabo spleta.

Učence razdelim v skupine. Vsaka skupina nariše piktogram ali risbo v povezavi z objavljanjem na internetu, pastmi, idejami….

Slika 4. Plakat

Slika 5, 6, 7, 8, 9: Risanje opozorilnih risb/piktogramov

3. Zaključek

Kviz

Kviz je sestavljen iz 14 vprašanj. Rešimo ga s skupnimi močmi, tako da učitelj prebira vprašanje za vprašanjem. Učenci se pogovorijo v skupini in izberejo pravilen odgovor na vprašanje. Vsakemu vprašanju sledi še dodatno pojasnilo, nasvet oz. namig v zvezi s tematiko vprašanja.

Slika 10. Skupinsko reševanje kviza

4. Sklepna misel

Sodobna internetna tehnologija je del našega življenja. Z njenim pojavom so v naša življenja vstopila različna tveganja in pasti, s katerimi se moramo vsakodnevno spopadati. Otroci in najstniki so še posebej izpostavljeni, ker ne znajo prepoznavati nevarnosti in se ne zavedajo širine možnih posledic. Pomemben poudarek temu moramo posvetiti učitelji in otroke primerno starosti ozaveščati, učiti o problematiki internetnih tehnologij in medijev, da ne bodo žrtve spletnega nasilja.

Literatura

1. https:// safe.si/kviz o obnašanju na internetu
2. Učni načrt za osnovno šolo
3. Plakat 10 zlatih pravil za varno uporabo spleta (za otroke in najstnike)

Fotografije: osebni arhiv Metka Nunčič

Hakiranje podataka preko bezazlene fotografije

Zoran Hercigonja

Sažetak

Svakodnevno objavljujemo fotografije na svojim Facebook profilima, Instagramu i drugim servisima ne vodeći računa o podacima koji nas mogu kompromitirati i stvoriti probleme. Pomalo paranoično ali istinito. Svi podaci o nama od podataka o datumu rođenja do broja bankovnog računa, nalaze se u digitaliziranom obliku organizirani kroz „dobro“ čuvanu bazu podataka. Provaliti u takvu bazu, gotovo je nemoguće, ali s pribavljenim podacima o korisniku postaje moguće. Zaboravljamo gdje sve ostavljamo svoje podatke. Kroz internet kupnju, ostavljamo najčešće brojeve kartice i zabilježenu IP adresu računala. Koliko bezazlena fotografija može biti opasna? Odgovor na to pitanje je u vidu metapodataka.

Ključne riječi: Metapodatak, Fotografija, PhotoME, Hakiranje, Podatak

Što su metapodaci i koliko su važni?

Riječ metapodatak se sastoji od riječi “meta” i “podatak”. Prefiks “meta” se koristio u antičkoj grčkoj sa značenjima “uzduž” i “sa”. S vremenom “meta” se koristilo prilikom označavanja transcendentnosti ili natprirodnog. Riječ podatak ima korijene u latinskoj riječi “data” koja označava dijelove informacija ili skup objekata koji se međusobno razlikuju. Danas je najopćenitija definicija metapodataka da su to podaci o podacima.[1] Dakle to su podaci o podacima, odnosno podaci koji opisuju karakteristike nekog izvora u digitalnome obliku. Takve podatke možemo naći u jednostavnoj MS Word datoteci kada kliknemo na tu datoteku i otvorimo svojstva. U njima se nalaze podaci poput: veličine datoteke, ekstenzije (doc, docx), ime i prezime autora, datum nastanka. To su samo neki sitni podaci koje zovemo metapodacima.

Od 1990-tih godina metapodatak označava strojno čitljiv zapis. Sa pojavom računala metapodaci se počinju sustavno primjenjivati; svaka datoteka sadrži popratne informacije o količini memorije koju zauzima, datum stvaranja, prava nad njim i sl. Metapodaci su danas postali općeniti pojam kojim se može opisati sve od interesa, od kolekcije poštanskih maraka do sportskih događaja u jednoj godini.[1] Pitamo se što je s fotografijama? Da li i one imaju metapodatke? Naravno da imaju metapodatke. No kao i kod Word datoteke ti metapodaci se kriju pod svojstvima. Naravno ako posjedujemo odgovarajući alat za otkrivanje ostatka metapodataka, onda ti podaci mogu biti kobni.

PhotoMe softver za hakiranje metapodataka

Naširoko poznati softver PhotoME Beta-Release je besplatna desktop inačica softvera za hakiranje metapodataka digitalnih fotografija. Softver PhotoMe je dostupan svima i može se besplatno skinuti s web stranice http://www.photome.de/. Instalacija je vrlo jednostavna i brza tako da ga može instalirati bilo tko, a opet je kompatibilan sa svim Windows operacijskim sustavima. [2]

Sučelje je vrlo intuitivno za korištenje. Sastoji se od tri dijela. Prvi dio sučelja služi za dohvat željene fotografije: Open File, Import, Export i Save As. Drugi dio su podaci o slici na osnovnoj i meta razini. U prvom dijelu sučelja s podacima, susrećemo se s Overview odnosno osnovnim pregledom. Tu se nalaze podaci poput: imena datoteke, format zapisa, dimenzije te veličina.

Slika 1. Glavno korisničko sučelje softvera Photo Me

Drugi dio podrazumijeva detaljnije podatke o fotografiji. Taj dio se naziva dio s metapodacima.

Slika 2. Metapodaci digitalne fotografije

U tu grupu spada naziv fotoaparata, vrijeme nastanka fotografije, rezolucija, orijentacija fotografije, broj piksela, način kodiranja te još mnogi drugi.

Iznimno važan dio sučelja ovog softvera je i histogram. Histogram pokazuje slojeve fotografije. Svaki sloj sadržava podatke o pojedinom dijelu fotografije. Svaki sloj je moguće po potrebi uključiti i isključiti. Time se slika može prikazati u smo jednoj boji radi što lakšeg utvrđivanja plagiranih dijelova.

Slika 3. Histogram

Slika 4. Prikaz umanjene originalne slike

Ispod histograma, nalazi se i umanjena verzija originalne fotografije, koja je podvrgnuta analizi.Naravno onaj nabitniji dio jest upravo dohvaćanje temeljnih podataka o uređaju (mobilni telefon ili digitalni fotoaparat) kojim je obavljeno fotografiranje.

Slika 5. Sučelje s detaljnim pregledom podataka o korisniku, fotografiji i uređaju

Softver daje detaljan pregled svih tehničkih karakteristika fotoaparata ili mobilnog uređaja kojim je fotografija snimljena te je spojen na internet trgovine s bazom proizvoda. „Inteligentan“ je do te mjere da na temelju prepoznatog modela digitalnog fotoaparata ili mobilnog uređaja, navodi korisnika na web stranicu s modelom i karakteristikama uređaja na nekom od prodajnih web mjesta.

Za primjer, snimljena je jednostavna fotografija digitalnim fotoaparatom Nixon D80.

Slika 6. Testna digitalna fotografija

Kao uzorak, snimljne je krajolik u ljeti. Učitavanjem ove testne fotografije u sučelje softvera PhotoMe, učitali su se osnovni metapodaci koji su još uvijek nepromijenjeni. Jednostavnom naredbom Open File odaberemo fotografiju i učitamo je.

Učitavanjem fotografije, dobili smo metapodatke o toj fotografiji:

• Dimension: 803 x 1200 pixels (dimenzije slike)
• Aperture: f5 (otvor blende; manja „f“ vrijednost = veći otvor blende)
• Flash: Did not fire, compulsory flash mode (je li korištena bljeskalica i na koji način)
• Focal length: 30mm (žarišna daljina)
• Exposure time: 1/80 (brzina okidanja prikazana u minutama)
• ISO: 200 (ISO – osjetljivost digitalnog senzora na svjetlost)
• Date and time: 20.05.2007. 11:19 (datum i vrijeme kada je fotografija snimljena)

Već iz tih samih podataka, možemo saznati nešto o digitalnom uređaju. Primjerice možemo saznati dosta o uređaju na temelju otvora blende, žarišne duljine i osjetljivosti digitalnog senzora na svjetlost. Već su to podaci koji predstavljaju određeni stanadr izrade digitalnih fotoaparata ili kamera mobilnih uređaja. No osim podataka o slici, dobiva se i detaljan niz podataka o samom uređaju.

Slika 7. Detaljni podaci o uređaju za snimanje fotografije

Dakle točno su ispisani podaci o nazivu i broju digitalnog uređaja po kojem možemo pronaći prodajno mjest. Dakle uzimajući podatke o uređaju, lako je doći do odgovarajućeg prodajnog mjesta, a potom do podataka o korisniku i tako dalje sve do bankovnog računa i transakcije. Sam softver PhotoMe pronalazi web stranicu s odgovarajućim modelom digitalnog uređaja kojim je snimljena fotografija, a na temelju toga predlaže najblože prodajno mjesto. Naravno na svkaom prodajnom mjestu ostavljamo podatkeAko recimo kupujemo karticom, ostavljamo podatke o dnevnoj transakciji. Lako je preko tih podataka doći i do podataka o adresi stanovanja i drugih računa. Ako je kupnja bila obavljena preko web-a onda je domoći se podataka o korisniku najjednostavnije

Zaključak

Naoko bezazlena fotografija može prouzrokovati velike probleme po pitanju krađe podataka i identiteta. Objava fotografije na internetu, prava je prilika za hakere koji se jednim klikom miša mogu domoći podataka vlasnika fotografije. Najveća meta su naravno društvene mreže poput Facebook-ea, Twittera, Instagrama, gdje se nepromišljeno masovno objavljuju fotografije. Meta-razina podataka poprilično je pogodna za krađu podataka korisnika. Velik broj ljudi nije niti svijestan koliko štete može prouzrokovati naoko snimljena bezazlena fotografija. Stručnjaci za zaštitu podataka sugeriraju širfriranje podataka kao jedan od najsigurnijih načina zaštite podataka.

Literatura

1. NIPP: O metapodacima [pristupano 01.02.2017.] Dostupno na <http://metapodaci.nipp.hr/default.aspx?id=282>
2. Službena stranica aplikacije PhotoMe [pristupano 17.01.2017.] Dostupno na <http://www.photome.de/home_en.html>