“Erupcija vulkana”

dragica_segula

Dragica Šegula, učiteljica biologije, kemije i prirode i društva

Sažetak

Tijekom čitave godine učenici sudjelovanjem u izbornom predmetu pokusi u kemiji stječu vještine sigurnog eksperimentiranja. Stečeno znanje krajem godine demonstriraju samostalnim radom kojeg pripreme prema principu od ideje do realizacije. Eksperiment učenici potraže na internetu ili u drugoj literaturi, pripreme nastavni listić i izvedu pokus pred ostalim učenicima.

Kada je moguće, na osnovu odabranih eksperimenata pripremim međupredmetne poveznice.

Učenica je pripremila eksperiment “Erupcija vulkana”. Uz pomoć znanja stečenog iz predmeta likovna umjetnost i različitih pisanih i elektroničkih izvora je modelarskom tehnikom kaširanja izradila maketu vulkana. Sastavila je nastavni listić sa svim potrebnim podacima te uz pomoć limunske kiseline, sode bikarbone, vode, sredstva za pranje suđa i jestive boje simulirala erupciju pravog vulkana. Prikazan eksperiment kasnije smo povezali s predmetom geografija te ponovili uzroke i značajke erupcija vulkana. Detaljnije smo opisali vulkane El Teide na otoku Tenerife i Etne na Siciliji.

Tijekom nastave iz tehničke kulture učenici su pripremili drvene daščice na koje smo pričvrstili stijene donesene s oba vulkana.

Učenici su prilikom takvog načina rada upotrijebili znanje kemije, geografije, tehnike i tehnologije, likovne umjetnosti te informatike.

Ključne riječi: vulkan, maketa, erupcija, međupredmetna poveznica

Uvod

Suvremena poduka iz kemije temelji se na eksperimentalnoj i problemski usmjerenoj nastavi koju kombiniramo s drugim metodama aktivnog učenja i poduke. Kod izbornog predmeta pokusi u kemiji razvijamo i produbljujemo prirodoslovnu pismenost, osnove znanstvenog i kompleksnog razmišljanja, različite spretnosti i vještine te povezujemo teoriju i praksu. Ukoliko tijekom rada koristimo i međupredmetne poveznice s ciljem postizanja znanja ili izvedbene, takva nastava dobiva dodatnu vrijednost (Ministarstvo za obrazovanje, znanost i sport, 2011, pridobijeno 25.10.2018.)

Kod izvođenja eksperimenta koristili smo sljedeće poveznice:

  • KEM – izvedba eksperimenta i izrada izvještaja
  • LUM – izrada makete
  • GEO – što su vulkani zašto nastaju?
  • TIT – uređenje vulkanskih stijena
  • NAR – vulkanske stijene
  • RAČ – rad s gradivima, izrada izvještaja…

1. Izrada makete vulkana – LIKOVNA UMJETNOST, RAD S MATERIJALIMA

Učenica je uz pomoć različitih pisanih i elektroničkih izvora proučila modelarsku tehniku kaširanja. Došla je do zaključka da je najprikladnija tehnika postupak kaširanja lijepljenjem slika 1komadića papira. Koristeći tu metodu, upotrijebila je komadiće papira, koje je dobro natopila ljepilom i jednog za drugim lijepila na model – plastičnu bocu. Kada se ljepilo osušilo, dobila je podlogu od papira koju je potom obojala. Kao pomagala pri bojenju koristila je različite kistove, škare i boje.

Slika 1. Model vulkana izrađen metodom kaširanja (izvor: vlastiti 2015)

Postupak kaširanja lijepljenjem komadića papira je na satu LUM – likovna umjetnost predstavila i ostalim učenicima. Tako stečeno znanje učenici su kasnije koristili u radu na satu likovne umjetnosti te izradi lutaka pomoću kojih su pripremili lutkarsku predstavu.

2. Izvedba eksperimenta i izrada izvještaja – POK (pokusi u kemiji)

Učenica je za potrebe eksperimenta sastavila nastavni listić sa slika 2svim potrebnim sastavnim dijelovima.

Eksperiment je učenica demonstrirala ostalim učenicima izbornog predmeta POK. Tako je predstavila svoj uradak – model vulkana te kemijsku reakciju kojom možemo uprizoriti erupciju vulkana u prirodi.

Slika 2. Nastavni listić za eksperiment »Erupcija vulkana«

slika 3slika 4
Slike 3 i 4. Demonstracija eksperimenta (izvor: vlastiti 2015)

3. Suradničko učenje kod nastave – KEMIJA

slika 5Tijekom nastave iz predmeta prirodoslovlje i kemija učenici se susreću s tijekom i znakovima različitih vrsta kemijskih reakcija. Kao način primjene metoda suradničkog učenja i laboratorijskog rada učenica je usmjeravala i vodila skupni rad. Učenici su uz eksperiment prepoznavali reaktante i produkte te znakove koji ukazuju da je kemijska reakcija završena.

Slika 5. Izvedba eksperimenta s skupnim radom (izvor: vlastiti 2015)

4. Što su vulkani i zašto nastaju? – GEOGRAFIJA, RAD S MATERIJALIMA

slika 6Učenici se s nastankom vulkana susreću i tijekom nastave iz geografije. Uz pomoć različitih pisanih i elektroničkih izvora naučili su zašto i kada dolazi do erupcije vulkana. Uz pomoć kompjuterske simulacije promatrali su put magme od njezinog nastanka do erupcije.

Slika 6. Učenje uporabom elektroničkih izvora (izvor: vlastiti, 2015)

Uporabom različitih materijala učenici su detaljnije upoznali i proučili dva vulkana: El Taide i Etnu.

Naučili su da je vulkan Etna 3323 metra visok aktivan vulkan, koji se nalazi na istočnoj obali Sicilije, između gradova Messina i Catania. Njegove erupcije obično se pojave svakih nekoliko godina. Zbog stalnog nadzora i razmjerno male jačine erupcija isti obično ne uzrokuju ljudske žrtve, međutim, potoci lave često uništavaju kuće i vrtove. Vulkan je iznimno omiljena turistička destinacija.

Vulkanu El Teide koji se nalazi na Tenerifima ime su dodijelili domoroci, koji su ga vidjeli kao bijeli stožac iznad mora te ga imenovali BIJELA GORA (Tene = gora, Ife = bijel). El Teide već dugo nije aktivan vulkan. Vrh vulkana je visok 3718 metra. Najviši je vrh Španjolske i treći najviši vulkanski otok na svijetu.

Učenici su promatrali stijene donesene s oba vulkana. Zaključili su da se stijene radi različitih primjesa značajno međusobno razlikuju.

slika 7slika 8
Slike 7 i 8. Vulkan El Teide i Etna (izvor: https://www.google.si/webhp?ie=UTF-8&rct=j#q=el+taide i https://www.google.si/webhp?ie=UTF-8&rct=j#q=etna+sicilija)

5. Vulkanske stijene – TEHNIKA I TEHNOLOGIJA

Naša je želja bila da prikupljeni materijal ostane očuvan i za uporabu i stjecanje znanja budućih generacija. Za vrijeme nastava iz predmeta tehnika i tehnologija učenici su stijene uredili i iste prilijepili na razrezane i obrađene drvene daščice. Pritom su upoznali različite načine obrade materijala – drveta: od planiranja, sve do piljenja i brušenja. Na kraju su stijene uz pomoć vrućeg ljepila prilijepili na podlogu.

slika 9slika 10
Slike 9 i 10. Rezanje i brušenje drvenih daščica (izvor: vlastiti 2015)

slika 11Slika 11: Lijepljenje stijena na drvene daščice

slika 126. Vulkanske stijene – PRIRODOSLOVLJE

Materijal koji je nastao u okviru međupredmetnih poveznica upotrebljavamo u šestom razredu, kada upoznajemo vrste stijena i njihov nastanak. Učenje uz pomoć konkretnog materijala je zanimljivije, a stečeno znanje kvalitetnije i trajnije.

Slika 12. Uporaba materijala kod osvajanja novog znanja

Zaključak

Stjecanje znanja i metoda rada prilikom kojih je učenik u središtu zbivanja, što znači da je aktivan izvođač, kod učenika je vrlo omiljen način rada. Na taj način učenik ne stječe samo novo znanje, nego razvija i brojne vještine. Kada je takav rad i međupredmetno povezan, dobiva još višu razinu kvalitete. I kao što pokazuju brojna istraživanja – upravo međupredmetno povezivanje može biti jedan od privilegiranih puteva za postizanje sveživotnog znanja.

Literatura

  1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in špport (pridobiveno 25. 10. 2018)
  2. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport  (pridobiveno 25. 10. 2018)
  3. Fotografije – osobna arhiva 2015

»Medpredmetno povezovanje – sodoben način poučevanja«

dragica_segula

Dragica Šegula

Povzetek

V okviru projekta Popestrimo šolo so se na OŠ Podlehnik zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev. Dejavnosti smo medpredmetno povezali ter tako poskrbeli za višjo kvaliteto znanja.

Z učenci smo odkrivali značilnosti evropskega listopadnega gozda, spoznali najznačilnejše gozdne prebivalci ter prilagoditve njihovih gibal in prebavil. V gozdu smo iskali sledi živali in naredili mavčne odlitke odtisov njihovih nog. Našli smo tudi rogovja, okostja sesalcev, ptic ter hišice polžev. Zanimive najdbe smo likovno upodobili.

Po vrnitvi v šolo smo pripravili razstavo in na ogled povabili tudi ostale učence šole.

Učenci so pri takem načinu dela uporabili znanje biologije, naravoslovja, tehnike in tehnologije ter likovne umetnosti.

Ključne besede: gozd, medpredmetna povezava, raziskovanje, Popestrimo šolo, sledi živali.

Uvod

Sem učiteljica naravoslovnih predmetov – naravoslovja, kemije in biologije na OŠ Podlehnik. Poučujem učence od 6. do 9. razreda. V vseh svojih 30. letih poučevanja se trudim učencem približati naravo in vzbuditi vedoželjnost.

V osnovnih šolah se izvajajo različni projekti. Njihov namen je, v večji meri se posvetiti vzgojno-izobraževalnim potrebam učencev. Dejavnosti prispevajo k višjemu standardu dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa.

Hkrati pa so takšni projekti tudi priložnost, da v delo z učenci vključujemo nove in sodobne metode dela. Na tak način postane delo učencem bolj zanimivo, pridobljeno znanje pa kvalitetnejše in trajnejše.

Med sodobne načine vzgojno-izobraževalnega dela štejemo tudi medpredmetno poučevanje. Takšno poučevanje temelji na povezovanju med večimi predmetnimi področji. Šole ga velikokrat izvajajo pri načrtovanju projektnih tednov ali ob izvedbi naravoslovnih, kulturnih in tehniških dni dejavnosti (Novak, 2005). Vse pogosteje pa to metodo vključujejo tudi v redno vzgojno-izobraževalno delo.

V OŠ Podlehnik smo izvajali projekt Popestrimo šolo (POŠ). V okviru projekta so se na šoli clip_image002zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev.

V projektno delo »Izdelava odtisov sledi živali« sem povabila učence od 6. do 9. razreda. Ti učenci že imajo potrebna znanja in obvladajo veščine samostojnega in praktičnega dela.

Slika 1. Vabilo na delavnice (vir: lasten, 2015)

1. Delo z literaturo

Učenci so v uvodu ponovili že usvojena znanja in ob delu z različnimi pisnimi in elektronskimi viri pridobili nova znanja o življenjskih razmerah v evropskem listopadnem gozdu, ki prevladuje tudi v okolici naše šole.

Seznanili so se z najpogostejšimi prebivalci tega gozda, značilnostmi njihovih gibal in pclip_image004rebavil, ki so posledica prilagoditve teh živali na življenje v gozdu. V literaturi so poiskali podatke o načinu življenja živali, zgradbi zobovja, rogovja in okončin, ter o tem, kakšne sledi puščajo te živali pri premikanju po snegu ali gozdnih tleh. Podatke, ki so jih zbrali, so pripravili za kasnejšo razstavo.

Slika 2. Najpogostejše gozdne živali, njihove okončine in sledi (vir: lasten, 2015)

2. Metoda priprave mavčnih sledi

clip_image006Če smo kasneje želeli pripraviti mavčne odlitke sledi živali, smo morali preučiti metodo izdelave takšnih odlitkov. Učenci so se ob pomoči učitelja tehnike in tehnologije seznanili z metodo izdelave ter spoznali vse korake, ki so potrebni za uspešno delo. Načrt dela so predstavili na plakatu, ki so ga kasneje uporabili na razstavi.

Slika 3. Načrt za izdelavo mavčnih odlitkov (vir: lasten, 2015)

clip_image0083. Delo na terenu

Po teoretičnem uvodu smo se z učenci z vsem potrebnim materialom za delo odpravili v gozd. Ker je nekaj dni pred tem deževalo, smo domnevali, da bomo pri iskanju odtisov nog na gozdnih tleh uspešni.

Slika 4. Pripomočki za delo (vir: lasten, 2015)

Že po nekajminutnem sprehodu po gozdu smo našli sledi srnjadi in divje svinje. Izdelali smo odlitke njihovih nog ter jih po nekaj minutah previdno odstranili od podlage. Z odlitki smo se vrnili do šole. Odlitke smo očistili ter jih pripravili za razstavo.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Čiščenje odlitkov in priprava za razstavo (vir: lasten, 2015)

clip_image014Na sprehodu po gozdu smo našli tudi rogovja, okostja sesalcev in ptic ter hišice polžev. Ves material smo prinesli v šolo in kasneje pripravili za razstavo.

 

Slika 7. Nabrani material (vir: lasten, 2015)

4. Priprava razstave

V učilnici za naravoslovje smo nabrani material uredili po sklopih ter ga poimenovali. Ker clip_image016smo želeli rezultate svojega dela predstaviti tudi drugim učencem naše šole, smo jih povabili na razstavo. Nabrani material je kasneje pri svojem delu uporabila tudi učiteljica likovne umetnosti.

Slika 8. Mavčni odlitki odtisov živali (vir: lasten, 2015)

 clip_image020clip_image018
Slika 9 in 10: Okostja in rogovja živali (vir: lasten, 2015)

5. Risanje skic

Cilj dejavnosti je, da pridobljen material in znanje uporabimo tudi pri poznejšem delu in drugih predmetih. Učenci so hišice polžev uporabili pri likovni umetnosti in se naučili, kako pravilno narisati skice.

clip_image022 clip_image024
Slika 11 in 12: Risanje skic pri likovni umetnosti (vir: lasten, 2015)

Zaključek

Čas, v katerem živimo, vse več znanstvenih dejstev, ki jih je potrebno osvojiti, ter spretnosti, ki jih je potrebno obvladati, zahtevajo od učencev tudi več medpredmetnega povezovanja. Tak način dela resda zahteva nekoliko več načrtovanja in usklajevanja dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji, končni rezultat pa je celostno razumevanje sveta. Metoda je uporabna pri rednem delu v razredu, pa tudi pri raznih projektih, kjer je delo nekoliko bolj sproščeno, učenci se vanje vključujejo prostovoljno in se sploh ne zavedajo, da ob takem delu usvajajo številna nova znanja.

Literatura

  1. Novak, M., 2005. Vloga učitelja v devetletni šoli. Nova Gorica: Educa
  2. Sever, M.,2015. Medpredmetna povezava likovne umetnosti, državljanske vzgoje in etike. Didakta, 25, 32 – 36)
  3. https://www.google.si/search?q=medpredmetno+povezovanje+v+osnovni+%C5%A1oli&oq=medpredmetno&gs_l=psy-ab.1.1.0l3j0i30k1.1965.7066.0.8827.18.15.2.0.0.0.379.2209.0j4j2j3.9.0….0…1.1.64.psy-ab..7.11.2239…0i67k1j0i131k1j0i13k1j0i13i30k1.FU1Pj1aV7BA (pridobljeno 11. 9. 2017))

»Medpredmetno povezovanje – sodoben način poučevanja«

dragica_segula

Dragica Šegula

Povzetek

V okviru projekta Popestrimo šolo so se na OŠ Podlehnik zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev. Dejavnosti smo medpredmetno povezali ter tako poskrbeli za višjo kvaliteto znanja.

Z učenci smo odkrivali značilnosti evropskega listopadnega gozda, spoznali najznačilnejše gozdne prebivalci ter prilagoditve njihovih gibal in prebavil. V gozdu smo iskali sledi živali in naredili mavčne odlitke odtisov njihovih nog. Našli smo tudi rogovja, okostja sesalcev, ptic ter hišice polžev. Zanimive najdbe smo likovno upodobili.

Po vrnitvi v šolo smo pripravili razstavo in na ogled povabili tudi ostale učence šole.

Učenci so pri takem načinu dela uporabili znanje biologije, naravoslovja, tehnike in tehnologije ter likovne umetnosti.

Ključne besede: gozd, medpredmetna povezava, raziskovanje, Popestrimo šolo, sledi živali.

Uvod

Sem učiteljica naravoslovnih predmetov – naravoslovja, kemije in biologije na OŠ Podlehnik. Poučujem učence od 6. do 9. razreda. V vseh svojih 30. letih poučevanja se trudim učencem približati naravo in vzbuditi vedoželjnost.

V osnovnih šolah se izvajajo različni projekti. Njihov namen je, v večji meri se posvetiti vzgojno-izobraževalnim potrebam učencev. Dejavnosti prispevajo k višjemu standardu dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa.

Hkrati pa so takšni projekti tudi priložnost, da v delo z učenci vključujemo nove in sodobne metode dela. Na tak način postane delo učencem bolj zanimivo, pridobljeno znanje pa kvalitetnejše in trajnejše.

Med sodobne načine vzgojno-izobraževalnega dela štejemo tudi medpredmetno poučevanje. Takšno poučevanje temelji na povezovanju med večimi predmetnimi področji. Šole ga velikokrat izvajajo pri načrtovanju projektnih tednov ali ob izvedbi naravoslovnih, kulturnih in tehniških dni dejavnosti (Novak, 2005). Vse pogosteje pa to metodo vključujejo tudi v redno vzgojno-izobraževalno delo.

V OŠ Podlehnik smo izvajali projekt Popestrimo šolo (POŠ). V okviru projekta so se na šoli clip_image002zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev.

V projektno delo »Izdelava odtisov sledi živali« sem povabila učence od 6. do 9. razreda. Ti učenci že imajo potrebna znanja in obvladajo veščine samostojnega in praktičnega dela.

Slika 1. Vabilo na delavnice (vir: lasten, 2015)

1. Delo z literaturo

Učenci so v uvodu ponovili že usvojena znanja in ob delu z različnimi pisnimi in elektronskimi viri pridobili nova znanja o življenjskih razmerah v evropskem listopadnem gozdu, ki prevladuje tudi v okolici naše šole.

Seznanili so se z najpogostejšimi prebivalci tega gozda, značilnostmi njihovih gibal in prebavil, ki so posledica prilagoditve teh živali na življenje v gozdu. V literaturi so poiskali clip_image004podatke o načinu življenja živali, zgradbi zobovja, rogovja in okončin, ter o tem, kakšne sledi puščajo te živali pri premikanju po snegu ali gozdnih tleh. Podatke, ki so jih zbrali, so pripravili za kasnejšo razstavo.

Slika 2. Najpogostejše gozdne živali, njihove okončine in sledi (vir: lasten, 2015)

2. Metoda priprave mavčnih sledi

Če smo kasneje želeli pripraviti mavčne odlitke sledi živali, smo morali preučiti metodo clip_image006izdelave takšnih odlitkov. Učenci so se ob pomoči učitelja tehnike in tehnologije seznanili z metodo izdelave ter spoznali vse korake, ki so potrebni za uspešno delo. Načrt dela so predstavili na plakatu, ki so ga kasneje uporabili na razstavi.

Slika 3. Načrt za izdelavo mavčnih odlitkov (vir: lasten, 2015)

3. Delo na terenu

clip_image008Po teoretičnem uvodu smo se z učenci z vsem potrebnim materialom za delo odpravili v gozd. Ker je nekaj dni pred tem deževalo, smo domnevali, da bomo pri iskanju odtisov nog na gozdnih tleh uspešni.

Slika 4. Pripomočki za delo (vir: lasten, 2015)

Že po nekajminutnem sprehodu po gozdu smo našli sledi srnjadi in divje svinje. Izdelali smo odlitke njihovih nog ter jih po nekaj minutah previdno odstranili od podlage. Z odlitki smo se vrnili do šole. Odlitke smo očistili ter jih pripravili za razstavo.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Čiščenje odlitkov in priprava za razstavo (vir: lasten, 2015)

clip_image014Na sprehodu po gozdu smo našli tudi rogovja, okostja sesalcev in ptic ter hišice polžev. Ves material smo prinesli v šolo in kasneje pripravili za razstavo.

 

Slika 7. Nabrani material (vir: lasten, 2015)

4. Priprava razstave

V učilnici za naravoslovje smo nabrani material uredili po sklopih ter ga poimenovali. Ker smo želeli rezultate svojega dela predstaviti tudi drugim učencem naše šole, smo jih povabili na razstavo. Nabrani material je kasneje pri svojem delu uporabila tudi učiteljica likovne umetnosti.

clip_image016
Slika 8. Mavčni odlitki odtisov živali (vir: lasten, 2015)

clip_image018 clip_image020
Slika 9 in 10: Okostja in rogovja živali (vir: lasten, 2015)

5. Risanje skic

Cilj dejavnosti je, da pridobljen material in znanje uporabimo tudi pri poznejšem delu in drugih predmetih. Učenci so hišice polžev uporabili pri likovni umetnosti in se naučili, kako pravilno narisati skice.

clip_image022 clip_image024
Slika 11 in 12: Risanje skic pri likovni umetnosti (vir: lasten, 2015)

Zaključek

Čas, v katerem živimo, vse več znanstvenih dejstev, ki jih je potrebno osvojiti, ter spretnosti, ki jih je potrebno obvladati, zahtevajo od učencev tudi več medpredmetnega povezovanja. Tak način dela resda zahteva nekoliko več načrtovanja in usklajevanja dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji, končni rezultat pa je celostno razumevanje sveta. Metoda je uporabna pri rednem delu v razredu, pa tudi pri raznih projektih, kjer je delo nekoliko bolj sproščeno, učenci se vanje vključujejo prostovoljno in se sploh ne zavedajo, da ob takem delu usvajajo številna nova znanja.

Literatura

  1. Novak, M., 2005. Vloga učitelja v devetletni šoli. Nova Gorica: Educa
  2. Sever, M.,2015. Medpredmetna povezava likovne umetnosti, državljanske vzgoje in etike. Didakta, 25, 32 – 36)
  3. Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli (pridobljeno 11. 9. 2017)