Prometna vzgoja najmlajših v osnovni šoli

denis_matezic

Denis Matežič

1. Uvod

Prometna vzgoja poteka vse življenje. Najpomembnejša pa je v prvem triletju osnovne šole, saj učenci ne morejo prevzeti popolne odgovornosti za varnost v prometu. Z načrtovanimi izkustvenimi in aktivnimi oblikami dela učenci pridobivajo potrebne spretnosti tako pri pouku kot izven pouka. Kot najmlajši udeleženci prometa so najbolj ogroženi, zato jim moramo ponuditi izkušnje, da se na opazovalnih sprehodih v okolico šole srečajo s prometnimi situacijami in prometno varnostjo.. Prometne vsebine in učne cilje medpredmetno povezujemo, saj le tako učenci poglobljeno doživljajo prometno vzgojo za trajnostni razvoj. Na voljo so nam različne poučne knjige za najmlajše na temo, kjer učenci ob umetnostnih besedilih usvajajo učne cilje iz prometne vzgoje.

2. Izobraževanje učencev za varnost v prometu

V realnih prometnih situacijah pridobijo najmlajši udeleženci veliko več znanja in spretnosti za pravilno ravnanje kot pri pouku. Potrebno jim je jasno razložiti, kakšno je pravilno vedenje v prometu in jih opozoriti na nevarnosti, ki jim pretijo pri neupoštevanju prometnih predpisov. Učenci se učijo s posnemanjem, zato jim morajo biti učitelji in starši vedno za vzgled.

Učenje prometnih vsebin poteka najprej v učilnici, kjer z branjem poučnih besedil in pogovorom ob slikah pridobijo prva ustrezna znanja. Kasneje se učenje preseli na šolsko clip_image002[1]igrišče in nato na varne prometne površine. Ni smiselno, da se učenci naučijo prometna pravila na pamet, ampak znanje o prometu pridobivajo izkustveno: prečkanje ceste, hoja po levem robu cestišča, namen prometnih znakov v okolici šole, pomen vidnosti v prometu … Ker je v prometu veliko prometnih pravil, ki jim morajo slediti, je prav, da jih izkustveno čim večkrat uresničujemo prav v varnih prometnih situacijah. Za učenje lahko izkoristimo tudi športne dni in druge dejavnosti, ki potekajo zunaj.

Slika 1. Hoja po levem robu cestišča

2.1 Pravila obnašanja v prometu in prevoznih sredstvih

Na cesti so najbolj izpostavljeni pešci, še posebno najmlajši, ki prihajajo v šolo sami peš ali pa v spremstvu staršev. Starševska vzgoja je zelo pomembna, saj jim starši podajo veliko koristnih informacij za pravilno ravnanje v prometu. V šoli pa se pri spoznavanju okolja že v začetku šolskega leta v okviru prometne vzgoje pogovarjamo o varni poti v šolo in kulturnem obnašanju v prometu. Naša podružnična šola leži v umirjenem vaškem okolju, kjer ni prometne signalizacije in prehodov za pešce, zato se, preden se podamo na opazovalni sprehod, kjer spoznavamo pravila obnašanja v prometu, z učenci dogovorimo, da bomo po cesti hodili umirjeno v strnjeni koloni po dva in dva. Na sprehodu učenci opazujejo okolico in so pozorni na prometne razmere. Ugotavljajo, da je hoja po pločniku varnejša, v primeru, da ob cestišču ni pločnika oz. varne pešpoti, pa je potrebno hoditi po levem robu cestišča, saj le tako takoj vidijo nasproti vozeče vozilo in se mu hitro umaknejo. Posebej izpostavljamo previdno prečkanje ceste na dovolj vidnem mestu, saj v vasi nimamo prehoda za pešce. Pomembna prometna pravila, ki jih na terenu spoznajo, prvošolci pri pouku narišejo, drugošolci pa zapišejo.

Nekateri učenci se v šolo pripeljejo z avtomobili, avtobusom ali šolskim kombijem. S pogovori in doslednim opozarjanjem smo dosegli, da se učenci pripnejo z varnostnim pasom in sedijo v otroškem sedežu ter si s tako omogočijo najvišjo stopnjo varnosti.

clip_image004[1]2.2 Osnovni prometni znaki v okolici šole

Na opazovalnem sprehodu smo opazili prometne znake, ki so pomembni za udeležence v prometu. Pri pouku smo v ustrezni literaturi in na svetovnem spletu poiskali njihov pomen in ustrezno ravnanje. Razvrstili smo jih v štiri velike skupine: moraš, ne smeš, tukaj je in pazi.

Slika 2. Iskanje prometnih znakov v okolici šole

V razredu smo izdelali prometne znake, ki so pomembni za pešce in kolesarje ter semafor za pešce. Na tla smo nalepili bele papirnate trakove ter tako prikazali cesto s pločnikom. Na umetni prometni situaciji so učenci utrjevali orientacijo: levo, desno, spredaj, zadaj, spoznavali prometne znake, prometna pravila ter prehod čez cesto na označenem in neoznačenem delu cestišča. Pri pridobivanju prometnih spretnosti so v razredu neizmerno uživali.

clip_image006[1] clip_image008
Slika 3, 4: Prometni poligon

2.3 Pomen vidnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah

Na svetovnem spletu smo si ogledali kratke posnetke in Power Pointove predstavitve o pomenu vidnosti v različnih vremenskih razmerah. Učenci so ugotovili, da udeleženca v clip_image010prometu s svetlimi oblačili in odsevnimi telesi vozniki prej opazijo. Oblačno vreme je bilo primerno za uresničevanje tega cilja, zato smo, preden smo se podali na cesto, izboljšali našo vidljivost z rumenimi ruticami, kresničkami in odsevniki.

Slika 5. Vidnost v prometu

3. Zaključek

Izobraževanje otrok o prometni vzgoji ni enostavna naloga. Da si učenci čim več zapomnijo, je potrebno razčleniti poučevanje na manjše enote v konkretnih situacijah ali pa jim pripraviti take naloge, da jih bodo motivirale in bodo temeljile na izkustvenem učenju. Ponuditi jim moramo možnost, da z lastno aktivnostjo raziskujejo in širijo svoja znanja. Aktivne metode dela pripomorejo k trajnejšemu znanju, z različnimi dejavnostmi pa spodbujamo otrokovo mišljenje, gibanje in ustvarjalnost.

Viri in literatura

  • Glogovec, Z. (1996) Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v prometu.
  • Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://url.sio.si/d7x.

    Ustvarjanje kratkih filmov

    denis_matezic

    Denis Matežič

    1. Uvod

    Programska oprema Windows Movie Maker, ki je namenjena urejanju in razvrščanju videoposnetkov in fotografij, je v šoli zelo uporaben pripomoček, saj učitelj lahko v kratkem filmu, ki ga izdela, povzame potek dogajanja določene dejavnosti pri pouku ali pa ustvari učni pripomoček. Po snemanju in fotografiranju izbranih segmentov posameznih obravnavanih vsebin pri pouku, dnevih dejavnosti ali pri ustvarjalnih projektih shranimo fotografije in kratke videoposnetke v mapo na računalnik. Z računalniškimi programi za obdelavo slikovnega materiala jih obdelamo in izboljšamo kakovost. Potem jih po zaporedju dogodkov vstavimo v Movie Maker, dodamo naslov, avtorja in čas izvedbe. Na časovno premico dodamo zvočne posnetke ali glasbo. Besedni in slikovni del animiramo ter vstavimo prehode med slikovnim in video gradivom. Ko je film končan, ga shranimo na računalnik.

    2. Področja ustvarjanja

    clip_image002V kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda smo se posluževali učnih vsebin pri slovenskem jeziku, spoznavanju okolja, glasbeni umetnosti, v tednu otroka in ob pomembnih praznikih. Izdelali smo film Kralj Trnovec po istoimenski domišljijski pripovedki pisatelja Vladimirja Lebana, ki je trajal 46 minut in risanko Svet, v katerem želim živeti.

    Slika 1. Prizor iz filma

    2.1. Slovenščina

    Kratki filmi, ki so nastali pri slovenskem jeziku, so zajemali dramatizacije različnih pravljic. Po prebranem umetnostnem besedilu smo poustvarjali pravljice z različnimi lutkami: clip_image004naprstnimi, senčnimi, ročnimi, ploščatimi, naglavnimi ali lutkami na palčki, saj je učencem lutka sredstvo izražanja. Veliko pravljic poustvarjamo tudi z naglavnimi lutkami. Najpogosteje pa so svoje razumevanje besedila izražali z vživljanjem v literarno osebo.

    Slika 2. O zelo trmoglavem jazbečarju

    Dramatizacije smo posneli s fotografskim aparatom, včasih pa je bilo potrebno posneti glasovni del z diktafonom. Snemali smo skupinsko delo ali posameznike. Tako smo dobili veliko materiala, ki smo ga uporabili pri izdelavi filmov. Pri pravljici P. Kovač: O zelo trmoglavem jazbečarju so se učenci poistovetili z izbrano književno osebo, pri pravljicah G. Viteza: Zrcalce, S. Makarovič: Sovica Oka, slovenski ljudski: Deklica Veka in koroški pripovedki Mojca Pokraculja so učenci izdelali lutke in pravljice zaigrali v lutkovnem kotičku.

    clip_image006 clip_image008
    Slika 3, 4: Dramatizacija z lutkami na palčki

    clip_image010S ploskimi lutkami smo poustvarjali slovensko pravljico Kamenček, ogeljček in slamica ter pravljico E. Carla: O zelo lačni gosenici. Pravljica G. M. Scheidl: Škoržek pa je nastala s senčnimi lutkami.

    Slika 5. Dramatizacija s senčnimi lutkami.

    clip_image012Pri obravnavi neumetnostnih besedil smo pred opisom osebe pripravili modno revijo, jo posneli ter si jo pri pouku ogledali z namenom opisovanja oseb, v katere so se preoblekli.

    Slika 6. Modna revija

    2.2. Glasbena umetnost

    Pri glasbeni umetnosti smo se v času materinskega dne naučili pesem Jaz imam pa goslice clip_image014in jo spremljali z malimi glasbili. Njihovo glasbeno poustvarjanje smo posneli, saj smo kasneje opazovali, kako z glasbili doživeto poustvarjajo pesem, jih pravilno držijo v roki, nanje sproščeno igrajo in skladno izvajajo dobe.

    Slika 7. Glasbeno poustvarjanje

    Petelinček je na goro šel je bila pesem, ob kateri so učenci ob petju izražaclip_image016li glasbena doživetja v gibalni komunikaciji. Otroško pesmico Albince Pesek Ropotulja smo zapeli, jo spremljali z ropotuljicami, ki smo jih sami izdelali in jo posneli z namenom, da smo opazovali, kako učenci ritmično in melodično ustrezno zapojejo pesem. Z ritmičnimi instrumenti pa so velikokrat posnemali enostavne ritmične vzorce.

    Slika 8. Ustvarjanje ritmičnih vzorcev

    clip_image018Vsak učenec je imel na šolskem igrišču pred seboj slikovni glasbeni zapis iz naravnih materialov in mu sledil pri izvajanju glasbene vsebine z malimi instrumenti.

    Slika 9. Slikovni glasbeni zapis

    2.3. Spoznavanje okolja

    Že v začetku šolskega leta učence navajamo na upoštevanje prometnih predpisov, zato razumevanje prometnih vsebin nadgradimo z raziskovanjem prometnih situacij na terenu. Z izkustvenim učenjem učenci opazujejo in spoznavajo promet, naravna in grajena okolja v clip_image020vseh letnih časih, vreme in vremenske pojave, rastlinski in živalski svet, šege in navade ter praznike, ki obeležujejo pomembne ljudi ali dogodke. Filmi, ki smo jih izdelali na to temo, in si jih kasneje ogledali, so pozitivno vplivali na motivacijo učencev in pripomogli k boljšemu razumevanju učne snovi.

    Slika 10. Opazovanje narave

    2.4. Teden otroka

    Vsako leto obeležimo teden otroka z raznimi glasbenimi in clip_image022likovnimi delavnicami, otrokom beremo otroško literaturo in k branju pravljic povabimo starše. Otroci nastopajo otrokom z gledališkimi nastopi, petjem pesmic in likovnim poustvarjanjem na dano temo. V sliki in besedi zabeležimo vse, kar se na šoli v tem tednu dogaja kot spomin na najlepši čas otroštva.

    Slika 11. Otroci nastopajo otrokom.

    3. Zaključek

    Uporaba računalniškega programa Windows Movie Make za izdelovanje kratkih filmov je pri pouku vedno dobrodošla. S ponovnim in tudi večkratnim ogledom določenih učnih vsebin uspešnejše dosegamo cilje pri posameznih predmetih. Tehnologijo je nujno potrebno vključevati v pouk, saj učence motivira in sledi sodobnemu izobraževanju.

    Ustvarjalni projekt – Pravljica o kraljični in zmaju

    denis_matezic

    Denis Matežič

    Uvod

    Kaj so pravljice, učenci poznajo, saj jih redno poslušajo že v vrtcu in doma. Domišljijske pripovedne zgodbe jih s svojimi zapleti in razpleti privlačijo, zato jih pri pouku redno beremo in se o njih pogovarjamo. Pravljice se od ostalih pripovedk ločijo po pravljičnih značilnosti, zato sem učence prvega in drugega razreda kombiniranega oddelka podružnične šole vprašala, katere pravljične prvine že poznajo. Ob plakatu, na katerem so bile zapisane pravljične značilnosti, smo ugotovili, da nekatere prvine že poznajo, nekatere pa še ne. V en glas pa so mi povedali, da se pravljice začnejo z nekoč in končajo: In srečno sta živela do konca svojih dni. Navajali so tudi nekatere znane pravljične osebe: Sneguljčica, Pepelka … Poznali so pravljično število tri in sedem. Pravljične značilnosti smo poiskali v clip_image002znanih ljudskih pravljicah, ki smo jih pri pouku že obravnavali. Učenci so tako ugotavljali razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom, ki je značilen za pravljico. Ker je bil naš cilj samostojno ustvariti pravljico, sem jih postopno vodila od zamisli do realizacije z upoštevanjem le teh.

    Slika 1. Pravljične prvine

    Postopek ustvarjanja pravljice kraljična in zmaj

    Ker se učenci razlikujejo po učnih stilih (vizualni, slišni, kinestetični), smo se dogovorili za različne učne strategije oz. zaporedje vseh aktivnosti, ki bodo potekale od začetka do končnega cilja. Izhodišče vsebine pravljice so bile prstne lutke in plastične živali, ki so jih izbrali po lastni presoji in so nam bile na voljo v razredu. Majhne lutke so poimenovali ter določili glavne in stranske književne osebe. Vloge so prstnim lutkam določili sami, jim clip_image004dodali osebnostne lastnosti in ob tem razvijali zmožnost predstavljanja in vživljanja v književne junake. Z lutko so se »poistovetili« ter si sproti izmišljali besedilo. Pri upovedovanju sem jih opozorila, da morajo ločiti čas dogajanja, saj se pravljica dogaja v preteklosti – nekoč.

    Slika 2. Naprstne lutke

    Pri likovni umetnosti so narisali sceno, ki je temeljila na dvoplastnosti dogajanja: grad – gozd. Narisali so tudi notranjost gradu in posamezne prizore, kjer se je pravljica dogajala. Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa so povezali s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in drugih umetnostnih del.

    clip_image006 clip_image008
    Slika 3, 4: Izdelovanje scene

    clip_image010Pri ustvarjanju so si nesebično pomagali. Učenci so vadili igro vlog v šoli in v podaljšanem bivanju. Za delo so imeli dovolj časa. Bili so visoko motivirani in usmerjeni v učenje. Pravljico so ustvarjali z minimalno učiteljevo pomočjo.

    Slika 5. Animiranje naprstne lutke

    Snemanje pravljice

    Pred snemanjem so pripravili prostor in po potrebi menjali scene. Učenci so v dogajalni prostor vstopali posebej z lutkami, ki so si jih sami izbrali. Lutke so doživeto oživeli z glasom in spontano animacijo. Dramatiziranje zgodbe je zahtevalo svojevrstno disciplino, saj je potek dramatizacije določalo zaporedje osnovnega dogajanja v igri. Učenci so sami improvizirali v besedi in gibu, sledili so le osnovni ideji zgodbe. Pravljico smo posneli s fotoaparatom po zaključenih celotah. V računalniškem programu Movia maker smo posamezne dele združili v celoto in dodali glasbeno spremljavo s prosto dostopnega portala, ki je popestrila dogajanje v amaterskem filmu ter poudarila pravljično napetost. Filmu, ki so ga poimenovali Kraljična in zmaj, smo dodali najavno in odjavno špico. Spremno besedilo je bilo podpisano, ali pa ga je pripovedovala drugošolka. Včasih smo morali določen prizor clip_image012večkrat posneti, saj se je zataknilo pri govoru, ali pa so se spomnili še kakšne zanimivosti in so jo hoteli vključiti v prizor. Prvošolci in drugošolci so se pri delu spodbujali. Ob ustvarjanju pravljice so pridobili pester mozaik znanja in veliko izkušenj rokovanja z lutkami.

    Slika 5. Prizor iz amaterskega filma Kraljična in zmaj

    Zaključek

    Vsak učenec je imel možnost, da se pri ustvarjanju pravljice čim bolj izkaže s svojimi predlogi in pobudami. Med učnim procesom sem spremljala njihovo delo z namenom, da bomo tekom učenja izboljševali njihovo znanje. Učenci so se na organizacijskem, govornem in likovnem področju zelo izkazali. Nasvete, spodbude in namige so uporabili za izboljševanje procesa učenja, saj smo bili osredotočeni na proces in napredek učenja, šele nazadnje na končni videz pravljice. Učenci so bili pri delu zelo motivirani, navdušeni nad lutkami in odlično opravili zastavljeno nalogo. Pri učenju so se zabavali. Amaterski filmček smo predstavili tretje in četrtošolcem ter otrokom iz vrtca. Nad njim pa so bili navdušeni tudi starši mladih ustvarjalcev.

    Spoznavanje razvojnega kroga navadne krastače

    denis_matezic

    Denis Matežič

    Uvod

    Ob mlaki smo z drugošolci naleteli na samčka in samičko krastače, v vodi pa na paglavce. Dvoživki in paglavce smo previdno prenesli v šolo. V učilnici smo jim uredili začasen življenjski prostor do izpustitve, jih opazovali in primerjali. Zanimalo nas je, zakaj preživijo del življenja v vodi kot paglavci, kot odrasle živali pa ne.

    Aktivnosti učencev

    • Pomoč pri pripravi gojišča za krastači in paglavce,
    • skrb za hrano in čisto vodo v akvaterariju,
    • iskanje podatkov iz literature,
    • reševanje različnih naravoslovnih nalog,
    • izdelovanje plakata,
    • vrnitev dvoživk v naravno okolje, saj so ogrožene in zavarovane.

    Učni cilji

    • Spoznavajo, da v drugačnih okoljih živijo drugačna bitja,
    • opazujejo razvojni krog navadne krastače,
    • spoznajo zunanjo zgradbo dvoživk in paglavcev,
    • naštejejo podobnosti in razlike,
    • povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja.

    Metode in oblike dela

    Metode dela: razgovor, razlaga, sistematično opazovanje tako v učilnici kot v naravi, beleženje podatkov, praktične aktivnosti in uporaba pisnih virov.

    Oblike dela: frontalna, individualna in skupinska.

    Izvedba dejavnosti

    Opazovanje je potekalo tri tedne. Dvoživkama smo v razredu uredili akvaterarij, da smo ju lahko dlje časa natančneje opazovali. Na dno smo nasuli prod, pri strani pa večje kamne na kup. Zalili smo ga z vodo iz naravnega okolja. Vodo smo pogosto menjali. Ko je bil umetni življenjski prostor pripravljen, smo samčka in samičko previdno položili vanj in jih nahranili. Opazovali smo njuno vedenje, ki je bilo večji del časa parjenje. Paglavce smo previdno dali v drugo stekleno posodo z vodo. Učenci so dobili različne naloge, ki so jih po predhodnem pogovoru, iskanju podatkov v literaturi in opazovanju živih organizmov v razredu uspešno rešili. Opisali so razvojni krog krastače, iskali podobnosti in razlike ter izdelali plakat.

    1. Opazovanje zunanjega videza dvoživk in poimenovanje le teh

    Naloge: Primi žival v roko in opazuj njen zunanji videz (koža, plavalna kožica na okončinah, oči, zaušesne žleze). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njuno dolžino. S pomočjo določevalnega ključa ugotovi njeno ime.

    Ugotovitve: Najpogumnejši so prijeli krastačo v roko. Opazili so, da je bil samček manjši in svetlejših rjavih barv kot samička. Dotikanje krastače z rokavicami ni poškodovalo njihove kože. Hrapava koža je bila polna drobnih žlez. Oči so bile bakreno rdeče. Ugotovili so, da sta se veliki zaušesni žlezi na koncu razhajali. Zadnje okončine so bile daljše, ker so prilagojene na skakanje in hojo po kopnem ter odrivanjem pri plavanju. Poclip_image002sebnost, ki so jo učenci našli, je bilo več manjših bradavic, ki so vzbujale neugodje. Dolžina samice je bila 10 centimetrov, samčka pa 6. S pomočjo določevalnega ključa so določili ime: navadna krastača – Bufo bufo.

    Slika 1. Samček in samička navadne krastače

    1. Opazovanje zunanjega videza paglavcev

    Naloge: Opazuj zunanji videz paglavcev (barva kože, ima/nima okončin, oči, rep, plavalna kožica). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njihovo dolžino.

    Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da so bili paglavci s temno prosojno kožo dolgi centimeter do dva, z dolgimi repki, ki jim je omogočal, da so lahko plavali po vodi. Usta in oči so bila vidna na prednjem delu. Škrge so bile prekrite s kožno gubo. Večina paglavcev je imela clip_image004razvite zadnje okončine. Sklepali so, da so stari približno od osem do deset tednov. Opazili so, da se hitro premikajo z zvijanjem repa. Zaradi razvijanja pljuč so nekateri prihajali na površje po zrak. Ob dotiku so ugotovili, da je njihovo telo mrzlo in sluzasto. Majhni paglavci so bili počasnejši in so več počivali, večji pa hitrejši in spretnejši.

    Slika 2. Opazovanje paglavca z lupo

    1. Življenjski prostor krastač in paglavcev

    Naloge: Kje se krastači večino časa zadržujeta? Kje živijo krastače? Kje živijo paglavci? Kaj meniš, zakaj? Zakaj jih imenujemo dvoživke? Kaj je zanje značilno?

    Ugotovitve: S pomočjo literature so ugotovili, da je življenjski prostor krastač stoječa voda, vrtovi … Videli so, da se dvoživki večino časa zadržujeta v vodi. Opazili so, da sta prišli na kamne, če je bila voda onesnažena. Po menjavi vode sta se spet potopili, a le do pol. Na internetu so prebrali, da bi pod vodo odrasle živali utonile, ker dihajo s pljuči. Prebrali so, da dihajo tudi s kožo, zato mora biti vedno vlažna. Paglavci živijo pod vodo, ker dihajo s škrgami, imajo rep s kožno gubo za plavanje in se hranijo z drobnimi organizmi. Paglavci s prvimi okončinami, so prihajali nad gladino vode po zrak. Predvidevali so, da je njihovo življenje vezano na kopno in vodo. Zaradi dvojnega načina življeclip_image006nja so dvoživke. Podatek, da se dvoživke levijo in kožo požrejo, je bil za učence zelo zanimiv. Telesna temperatura dvoživk je odvisna od okolja. Pozimi se skrijejo pod zemljo in otrpnejo.

    Slika 3. Paglavec

    1. Opazovanje gibanja krastač

    clip_image008Naloge: Opazuj premikanje in mirovanje samčka in samičke. Kaj si opazil?

    Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da je bil ves čas bivanja samec na samici. Večinoma sta bila v vodi, z glavo na suhem. Samica se je premikala spretno, pri hoji jo ni oviral. Ugotovili so, da sta se parila, ker je samica v vodo odložila večje število jajčec.

    Slika 4. Navadna krastača v rokah učenca

    1. Oglašanje krastač

    Naloga: Poslušaj oglašanje krastač. Kako se oglašata? Zakaj se oglašata?

    Ugotovitve: Ugotovili so, da se je oglašal le samec s tihim, nežnim in kratkotrajnim zvokom. Menili so, da ga je strah.

    1. Prehranjevanje krastač

    Naloga: S čim in kako se prehranjujeta? S čim in kako se prehranjujejo paglavci?

    Ugotovitve: Iz enciklopedije so izvedeli, da so odrasle živali mesojede in se prehranjujejo z manjšimi živalmi. Videli so, da proti plenu iztegnejo dolg in lepljiv jezik ter ga posrkajo vase. Paglavci se prehranjujejo z odmrlimi organskimi snovmi, ji jih strgajo s strgalcem v ustih.

    Izjave učencev ob koncu opazovanja:

    • Bilo je zelo lepo in poučno. Prvič sem prijela krastačo v roko. Najprej me je bilo strah, potem pa je strah izginil.
    • Paglavce in krastači sem hranil s hrano za ribe.
    • Ustrašila sem se, ko je krastača ušla po razredu. Ves čas sem bila na stolu.
    • Ko je učiteljica brala pravljico, sem zaslišal oglašanje.
    • Ko smo se jima približali, sta se skrili pod vodo. Krastači sta plahi živali.

    Sklepna misel

    Veliko ljudi misli, da so dvoživke zaradi svojega sluzastega videza in bradavičaste kože grde živali. Tudi sami smo bili takega mnenja, dokler jih nismo imeli v razredu in ju prijeli v roke. Izkustveno učenje omogoča, da učenci intenzivneje spoznavajo svet okoli sebe. Z aktivnim pristopom k učenju postane njihovo znanje trajnejše in pouk kvalitetnejši.

    Krastači smo vzljubili in ju poimenovali Regica in Kvak.

    Literatura

    1. Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., Pečar, M. (2001). Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole. Modrijan, Ljubljana.
    2. Bajd, B. (2002). Moje prve dvoživke. Modrijan, Ljubljana.
    3. Novak, T., Ambrožič – Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar, M., Majer, J., Mencinger – Vračko, B., Petek, D., Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta, Maribor
    4. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.