Tanja Nemec
Vsako leto dobimo nov koledar. Koledar nam določa razmerja med različnimi časovnimi enotami, kot so dan, teden, mesec, leto. Koledar so naredili ljudje na osnovi opazovanja narave.
Spoznavanje koledarja v 2. razredu sem želela obravnavati medpredmetno z različnimi metodami in oblikami dela. Obravnavala sem ga tri tedne. Najprej sem želela preveriti predznanje učencev, kaj o koledarju že vedo? Zelo malo učencev je kaj vedela o koledarju. Izrazili pa so željo, kako zapisati datum, poiskati podatke na koledarju, izpisati rojstni datum …
Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:
Učenci:
- časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih,
- spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto,
- znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas,
- spoznajo koledar,
- berejo in iščejo podatke na koledarju,
- predstavijo podatke s stolpčnim prikazom,
- berejo podatke iz stolpčnega prikaza,
- sodelujejo v igri vlog,
- narišejo štiri letne čase in izdelajo koledar.
Prvo uro so učenci prinesli različne koledarje. Spoznali smo, da so različnih vrst: stenski, namizni, rokovniki, žepni … Pogledali smo, kaj je na njih zapisano: leto, meseci, dnevi v tednu, prazniki …
Slika 1. Spoznavanje različnih vrst koledarjev
Dan – noč
Začela sem z najmanjšo enoto – dnevom. Učenci so spoznavali, zakaj se izmenjujeta dan in noč in koliko ur je en dan. V razred sem prinesla globus in baterijo, s katero smo prikazali vrtenje zemlje okrog svoje osi in menjavanje dneva in noči.
Slika 2. Nastanek dneva in noči
Z roko smo prikazali navidezno gibanje sonca, od vzhoda proti zahodu in poimenovali dele dneva: jutro, dopoldan, poldan … Učenci so pripovedovali, kaj delajo ob določenem delu dneva. Igrali smo se igrico Dan – noč. Ko je dan stojijo, ko je noč počepnejo.
Teden
Dneve smo povezali v teden. Dneve v tednu smo poimenovali: ponedeljek, torek, sreda … Učenci so povedali, katere dneve gredo v šolo in kdaj ostanejo doma. Na koledarju smo si ogledali, kako so zapisani dnevi na koledarju. Opazili so, da so nedelje in prazniki napisani z rdečo barvo.
Meseci
Nato smo spoznavali mesece. Poimenovali smo jih in razvrščali po vrsti. Ugotavljali smo, kateri meseci so zimski, pomladni, poletni in jesenski. Učenci so povedali, kateri mesec jim je najljubši in zakaj.
Slika 3. Razvrščanje dnevov v tednu, mesecev in letnih časov v pravilen vrstni red
Prebrali smo pesem Nelde Štok Vojske: Prijatelji meseci, v kateri so opisane značilnosti mesecev.
Na koledarju smo ugotovili, da so meseci različno dolgi. Nekateri imajo 30, drugi 31 dni, najkrajši pa je februar z 28 dnevi. Prebrali smo še stara imena mesecev – npr.: svečan, vinotok, gruden … Ugotavljali smo, zakaj so včasih ljudje tako poimenovali mesece. Spoznali 
smo, da so stara imena mesecev povezana z naravo.
Da bi mesece še bolje utrdili, so dobili črke, iz katerih so sestavili besede – mesece. Ko so prebrali besedo, so opisali značilnosti meseca.
Slika 4. Sestavljanje besede iz črk
Zapis datuma
Učenci so se naučili zapisati datum. Izvedeli so, da je datum sestavljen iz zaporedne številke dneva, meseca in leta.
Kdaj imam rojstni dan?
Učenci so na koledar zapisali svoj rojstni dan. Nato pa smo mesece, v katerih praznujejo rojstni dan, prikazali s stolpci. Na koncu smo prebrali podatke s pomočjo vprašanj: Koliko otrok praznuje rojstni dan v januarju? Koliko otrok ima rojstni dan jeseni? V katerih mesecih praznuje največ otrok rojstni dan?
Slika 5. Prikaz s stolpci.
Iskanje podatkov na koledarju
Učenci so iskali podatke na koledarju. Npr. kateri dan v tednu bo 14. 6., zapisali so datume vseh sobot v februarju, iskali so državne praznike …
Slika 6. Orientacija v koledarju
Letni časi
Letni časi – zakaj nastanejo? Ogledali smo si oddajo Infodroma na spletu. Ugotovili smo, da imamo štiri letne čase.
Slika 7. Oddaja Infodroma o nastanku letnih časov
Učenci so dobili razrezane slike letnih časov, katere so sestavili. V skupini so dobili tudi kartončke z značilnostmi letnih časov, katere so si morali razporediti k svojim slikam. To je zahtevalo od otrok sodelovanje in izmenjavo informacij. Na koncu so skupine poročale.
Slika 8. Sestavljanje slik letnih časov Slika 9. Razvrščanje značilnosti k letnim časom.
Dramatizacija
Koledar, ki smo ga obravnavali pri spoznavanju okolja, sem 
medpredmetno povezala s slovenščino. Učenci so dobili mesece, ki so si jih obesili okrog vratu. Nato so se razvrstili v pravilni vrstni red. Dramatizirali smo igrico Anite Vadnal Marušič – Podajmo si roke, kjer se meseci kregajo, kateri je najpomembnejši v letu.
Slika 10. Dramatizacija: Podajmo si roke
Izdelovanje koledarja
Pri likovnem pouku so učenci izdelali svoj koledar. Izrezali so posamezne mesece, jih razvrstili v pravilno časovno zaporedje in speli. Prilepili so na podlago, na katero so narisali štiri letne čase. Na koledarju so označili praznike in nedelje z rdečo barvo.
Slika 11. Izdelovanje koledarja.
Kviz o koledarju
Znanje o koledarju smo utrdili še s kvizom. Učenci so se razdelili v štiri skupine. Na tablo sem projecirala vprašanja. Odgovore so zapisali na listke. Za vsak pravilen odgovor je skupina dobila točko.
Zaključek
Ob zaključku učne enote sem spet preverila znanje učencev. Vprašala sem jih, kaj so se o koledarju naučili. Tako, kot so bili listki na začetku prazni, so bili na koncu polni. Povedali so, da so se naučili poimenovati mesece, dneve v tednu, letne čase, dele dneva; zapisati in poiskati datume – skratka, naučili so se uporabljati koledar. In cilj je bil dosežen.
Viri in literatura
- Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
- Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
- Učni načrt za matematiko. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
- https://www.youtube.com/watch?v=57lF41OpaDE, z dne 21. 3. 2013
- Fotografije: osebni arhiv Tanja Nemec.
