Spoznavanje koledarja

tanja_nemec

Tanja Nemec

Vsako leto dobimo nov koledar. Koledar nam določa razmerja med različnimi časovnimi enotami, kot so dan, teden, mesec, leto. Koledar so naredili ljudje na osnovi opazovanja narave.

Spoznavanje koledarja v 2. razredu sem želela obravnavati medpredmetno z različnimi metodami in oblikami dela. Obravnavala sem ga tri tedne. Najprej sem želela preveriti predznanje učencev, kaj o koledarju že vedo? Zelo malo učencev je kaj vedela o koledarju. Izrazili pa so željo, kako zapisati datum, poiskati podatke na koledarju, izpisati rojstni datum …

Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:

Učenci:

  • časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih,
  • spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto,
  • znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas,
  • spoznajo koledar,
  • berejo in iščejo podatke na koledarju,
  • predstavijo podatke s stolpčnim prikazom,
  • berejo podatke iz stolpčnega prikaza,
  • sodelujejo v igri vlog,
  • narišejo štiri letne čase in izdelajo koledar.

clip_image002Prvo uro so učenci prinesli različne koledarje. Spoznali smo, da so različnih vrst: stenski, namizni, rokovniki, žepni … Pogledali smo, kaj je na njih zapisano: leto, meseci, dnevi v tednu, prazniki …

Slika 1. Spoznavanje različnih vrst koledarjev

Dan – noč

clip_image004Začela sem z najmanjšo enoto – dnevom. Učenci so spoznavali, zakaj se izmenjujeta dan in noč in koliko ur je en dan. V razred sem prinesla globus in baterijo, s katero smo prikazali vrtenje zemlje okrog svoje osi in menjavanje dneva in noči.

Slika 2. Nastanek dneva in noči

Z roko smo prikazali navidezno gibanje sonca, od vzhoda proti zahodu in poimenovali dele dneva: jutro, dopoldan, poldan … Učenci so pripovedovali, kaj delajo ob določenem delu dneva. Igrali smo se igrico Dan – noč. Ko je dan stojijo, ko je noč počepnejo.

Teden

Dneve smo povezali v teden. Dneve v tednu smo poimenovali: ponedeljek, torek, sreda … Učenci so povedali, katere dneve gredo v šolo in kdaj ostanejo doma. Na koledarju smo si ogledali, kako so zapisani dnevi na koledarju. Opazili so, da so nedelje in prazniki napisani z rdečo barvo.

Meseci

clip_image006Nato smo spoznavali mesece. Poimenovali smo jih in razvrščali po vrsti. Ugotavljali smo, kateri meseci so zimski, pomladni, poletni in jesenski. Učenci so povedali, kateri mesec jim je najljubši in zakaj.

Slika 3. Razvrščanje dnevov v tednu, mesecev in letnih časov v pravilen vrstni red

Prebrali smo pesem Nelde Štok Vojske: Prijatelji meseci, v kateri so opisane značilnosti mesecev.

Na koledarju smo ugotovili, da so meseci različno dolgi. Nekateri imajo 30, drugi 31 dni, najkrajši pa je februar z 28 dnevi. Prebrali smo še stara imena mesecev – npr.: svečan, vinotok, gruden … Ugotavljali smo, zakaj so včasih ljudje tako poimenovali mesece. Spoznali clip_image008smo, da so stara imena mesecev povezana z naravo.

Da bi mesece še bolje utrdili, so dobili črke, iz katerih so sestavili besede – mesece. Ko so prebrali besedo, so opisali značilnosti meseca.

Slika 4. Sestavljanje besede iz črk

Zapis datuma

Učenci so se naučili zapisati datum. Izvedeli so, da je datum sestavljen iz zaporedne številke dneva, meseca in leta.

Kdaj imam rojstni dan?

clip_image010Učenci so na koledar zapisali svoj rojstni dan. Nato pa smo mesece, v katerih praznujejo rojstni dan, prikazali s stolpci. Na koncu smo prebrali podatke s pomočjo vprašanj: Koliko otrok praznuje rojstni dan v januarju? Koliko otrok ima rojstni dan jeseni? V katerih mesecih praznuje največ otrok rojstni dan?

Slika 5. Prikaz s stolpci.

clip_image012Iskanje podatkov na koledarju

Učenci so iskali podatke na koledarju. Npr. kateri dan v tednu bo 14. 6., zapisali so datume vseh sobot v februarju, iskali so državne praznike …

Slika 6. Orientacija v koledarju

Letni časi

clip_image014Letni časi – zakaj nastanejo? Ogledali smo si oddajo Infodroma na spletu. Ugotovili smo, da imamo štiri letne čase.

Slika 7. Oddaja Infodroma o nastanku letnih časov

Učenci so dobili razrezane slike letnih časov, katere so sestavili. V skupini so dobili tudi kartončke z značilnostmi letnih časov, katere so si morali razporediti k svojim slikam. To je zahtevalo od otrok sodelovanje in izmenjavo informacij. Na koncu so skupine poročale.

clip_image016clip_image018
Slika 8. Sestavljanje slik letnih časov       Slika 9. Razvrščanje značilnosti k letnim časom.

Dramatizacija

Koledar, ki smo ga obravnavali pri spoznavanju okolja, sem clip_image020medpredmetno povezala s slovenščino. Učenci so dobili mesece, ki so si jih obesili okrog vratu. Nato so se razvrstili v pravilni vrstni red. Dramatizirali smo igrico Anite Vadnal Marušič – Podajmo si roke, kjer se meseci kregajo, kateri je najpomembnejši v letu.

Slika 10. Dramatizacija: Podajmo si roke

Izdelovanje koledarja

clip_image022Pri likovnem pouku so učenci izdelali svoj koledar. Izrezali so posamezne mesece, jih razvrstili v pravilno časovno zaporedje in speli. Prilepili so na podlago, na katero so narisali štiri letne čase. Na koledarju so označili praznike in nedelje z rdečo barvo.

Slika 11. Izdelovanje koledarja.

Kviz o koledarju

Znanje o koledarju smo utrdili še s kvizom. Učenci so se razdelili v štiri skupine. Na tablo sem projecirala vprašanja. Odgovore so zapisali na listke. Za vsak pravilen odgovor je skupina dobila točko.

Zaključek

Ob zaključku učne enote sem spet preverila znanje učencev. Vprašala sem jih, kaj so se o koledarju naučili. Tako, kot so bili listki na začetku prazni, so bili na koncu polni. Povedali so, da so se naučili poimenovati mesece, dneve v tednu, letne čase, dele dneva; zapisati in poiskati datume – skratka, naučili so se uporabljati koledar. In cilj je bil dosežen.

Viri in literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  3. Učni načrt za matematiko. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  4. https://www.youtube.com/watch?v=57lF41OpaDE, z dne 21. 3. 2013
  5. Fotografije: osebni arhiv Tanja Nemec.

Dan sigurnijeg interneta 2013 u Zdravstvenoj školi, Split

antonela_CM

Antonela Czwyk Marić

P2050240U Zdravstvenoj školi u Splitu učenici 1a, 1b (medicinske sestre/ tehničari), 1d (fizioterapeutski/a /tehničar/ka) i 1e (farmaceutski/a tehničar/ka) sa svojom nastavnicom informatike/matematike Antonelom Czwyk Marić su pripremili niz predavanja za svoje kolegice i kolege iz škole kako bi im poručili da na Internetu moraju biti oprezni.

P2050238Pripreme su trajale danima od pretraživanja informacija, razmjene ideja, osmišljavanja predavanja kroz prezentacije, izrade interaktivnih plakata (glogstera), video uradaka, pa sve do pisanja stihova i pjesme koja se uvježbavala pod svakim malim odmorom. I sve to oko teme “Connect & Respect” ili “Online rights and responsibilities” (Spoji se i poštuj druge ili Online prava i odgovornost).

A da bi informacije i savjeti bili dostupni većem broju učenika naše škole, ali i nastavnicima i rodP2050276iteljima sjetili su se sve organizirati u atriju škole. Dakle, toga dana 5. veljače 2013. , na Dan sigurnijeg interneta, tehničke pripreme su počele od prvog sata donošenjem računala, projektora, zvučnika, platna, fotoaparata, video kamera, kabela, reflektora, spajanja interneta… A onda su se pod svjetlima pozornice sve do zadnjeg školskog sata izmjenjivala učenička predavanja, prezentacije, videa…, i nakon kratkog kviza sve je završilo pjesmom o sigurnosti. Cijelo to vrijeme su se u „gledalištu“ izmjenjivali znatiželjni učenici ostalih razreda, nastavnici, ali i začuđeni roditelji koji su kratili čekanje te ostajali i nakon posjeta razredniku poslušati mudre savjete naših učenika.

A kako nam je bilo možete vidjeti na nekoliko fotografija u prilogu… ili zapjevati s nama…

Kad na fejs ulaziš,
nadam se da paziš
,
nije sigurno ne,ne
pazi sto radiš
.
Laž
na imena ne koristi
svojim se imenom predstavi,
prihvaćaj ljude koje už
ivo znaš,
nepoznatima nemoj odgovoriti kad te pitaju:
“Nisi me prihvatila, zaš
?”
Budite oprezni,
hakeri vrebaju,
š
ifre vam mijenjaju.
No nemojte puno biti na fejsu
izađite van danas je lijepi sunč
an dan.

Antonija Božić-Kudrić, 1d

Dan sigurnijeg interneta

darko_jurekovic

clip_image002

Obilježavanje Dana sigurnijeg interneta organizirano je  9. veljače 2010. godine u prostorijama Microsofta Hrvatska u Zagrebu s videokonferencijskom vezom sa Splitom, Osijekom i Varaždinom.
Događanje je organizirano u suradnji Agencije za odgoj i obrazovanje, Pravobraniteljstva za djecu, Hrvatske akademske i istraživačke mreže – CARNet i Microsofta Hrvatska u okviru programa „Suradnici u učenju“.

Obilježavanju Dana sigurnijeg interneta nazočili su učenici, učitelji, profesori, ravnatelji, stručni suradnici, roditelji i ostali sudionici obrazovne zajednice u Zagrebu, Osijeku, Splitu i Varaždinu. Prijenos programa ostvaren je korištenjem tehnologije Microsoft Office Live Meeting čime je omogućeno praćenje događanja i iz vlastitih domova.

Dan sigurnijeg interneta održava se svake godine u veljači s ciljem promoviranja odgovornog korištenja online tehnologija i mobilnih telefona, s posebnim naglaskom na korištenje tih tehnologija među dječjom populacijom i mladima. Istraživanje koje je proveo Microsoft, pokazalo je da je 79 % djece i tinejdžera aktivno na društvenim mrežama, 43 % vjeruje kako je posve sigurno ostavljati osobne informacije online, 44 % mladih u Europi spremno je online napisati u koju školu idu, dok jedan od osam učenika javno objavljuje svoju kućnu adresu. Unatoč ovim podacima, 59 % roditelja uvjereno je da njihova djeca čine sve što je potrebno kako bi bila sigurna na internetu. Istovremeno, 66 % tinejdžera tvrdi da roditelji ne ograničavaju njihovo korištenje interneta niti ga nadziru na bilo koji način, dok 40 % roditelja u Europi tvrdi da ne nadziru online aktivnosti svoje djece ili poruke koje ostavljaju na društvenim mrežama.

Ana Pezo iz Ureda Pravobraniteljice za djecu održala je predavanje „Na putu k stvarnoj zaštiti djece na internetu“.

Branko Mažar iz Hrvatske akademske i istraživačke mreže – CARNet govorio je o Sigurnosti na internetu.

 

Primjer dobre prakse – postignuća iz Nove Gradiške pokazala je Vesna Lončar-Cindrić čiji detaljniji članak možete pročitati u ovom broju Pogleda.

Igor Rukljač iz Agencije za odgoj i obrazovanje predstavio je studiju slučaja uz sudjelovanje učenika, nastavnika i roditelja.

Martina Vidaković iz Hrabrog telefona govorila je o Prevenciji nasilja nad djecom na internetu.

 

O privatnosti osobnih podataka i novim mrežnim servisima govorio je Slaven Crnjac s NetAkademije Tehničkog veleučilišta u Zagrebu.