Jutarnji sastanak svih dionika

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

Sažetak

Naslov članka je „Jutarnji sastanak svih dionika“. Svrha je članka predstaviti jutarnji sastanak svih dionika u vrtićkoj skupini. Jutarnji sastanak dio je svakodnevne rutinske skrbi koja utječe na razvoj predškolskog odgoja, a uključuje pojedinačne aktivnosti i pravila koja se primjenjuju tijekom jutarnjeg sastanka te ulogu djeteta i odgojitelja.

Ključne riječi: jutarnji krug, predškolska djeca, odgojitelj.

Uvod

Kao odgojitelj većinu vremena provodite s aktivnom djecom koja donose vlastite odluke i rješavaju probleme. Međutim, u nekom trenutku dana potrebno je okupiti sve dionike i zajedno planirati. U našoj grupi to nazivamo jutarnjim krugom. Jutarnji krug dio je svakodnevne rutine tijekom koje se cijela grupa okuplja i djeluje kao jedno. Jutarnji krug mnogo je više od rasprave o vremenu, odnosno tjednim i mjesečnim aktivnostima. Cilj je suradnja, poštovanje i slušanje.

Jutarnji krug vrijeme je kada odgojitelj zajedno s djecom planira posao koji taj dan želi obaviti. U davnim vremenima krug je bio simbol jedinstva i j1 JUTRANJI SUSRET ednakosti, a svi njegovi članovi su ravnopravni. S obzirom na važnost kruga, svaka bi osoba u njemu trebala biti ravnopravan dio grupe u kojoj su važne misli, ideje i dogovori koji se poštuju. Trajanje jutarnjeg kruga ovisi o odgojitelju, njegovu nastavnom stilu, dobi djece, kurikulu i samoj grupi.

Slika 1. Jutarnji susret

Vrijeme jutarnjeg kruga različito je u svakoj grupi jer se i one također razlikuju. Prema mom iskustvu, jutarnji krug se iz dana u dan mijenja. Odgojitelja odlikuje prilagodljivost što znači da u trenutku kada planirana aktivnost ne uspije, on mora promijeniti plan ili ga napustiti. Održavajte svoj jutarnji krug što je kraće moguće, posebice za prvi dobni raspon. Za stariju djecu, međutim, sastanak se odvija s pozdravom, kalendarskim obilježavanjem, vremenom, pregledom djece koja su prisutna i odsutna, pregledom plana i onim što se planira obaviti taj dan. Može ga se nadopuniti zagonetkama, prepričavanjem lokalnih vijesti, pjevanjem, učenjem zapisa, sportskim vijestima, pričama… Vrijeme djetetova razdoblja pozornosti i, posljedično, trajanje jutarnjeg kruga postupno se produžuju tijekom godine.

Jutarnji krug omogućuje uključenost sve djece, a moraju se primjenjivati određena pravila. Djeca sudjeluju u izradi pravila i dogovora. Na primjer, znaju podignuti ruku kad žele nešto priopćiti, znaju čekati u redu i ne ometati druge koji govore, znaju da svi imaju priliku govoriti i da ni jedan odgovor ili izjava nisu pogrešni.

Djeca trebaju rutinu jer se tako osjećaju sigurno i prihvaćeno. Svakodnevna rutina također potiče aktivno učenje, tako da njezina provedba mora biti dosljedna. Rutina omogućava djeci da predvide što će se dogoditi i imaju kontrolu nad onim što će raditi u određenim dijelovima dana. Tijekom svakodnevne rutine većina djece izražava svoje namjere, izvodi ih i razmišlja o onome što su učinili. Dnevna rutina je za dijete poticajan obrazovni i socijalni okvir i daje im osjećaj vremena.

Rutina u jutarnjem krugu ne znači da je potrebno pjevati iste pjesme tijekom cijele godine, ali 2 JUTRANJI SUSRETmože značiti da svaki tjedan pjevamo novu pjesmu ili plešemo na različitu glazbu. Djeca tako mogu predvidjeti što očekujemo od njih. Pjevanje pjesama na koje se djeca mogu kretati ili plesati, kao i kretanje općenito, ima dobar utjecaj na njih.

Slika 2. Jutarnji susret

Odgojitelji pokušavaju planirati aktivnosti koje će djecu uključiti u grupno učenje i povezivanje. To je uobičajeno vrijeme, vrijeme zajedništva, dijeljenja, ali i učenja. Prilikom susretanja s novom temom, umjesto da npr. oni kažu: „upoznat ćemo promet“, reći ćemo im „naučit ćemo kako možemo doći od jednog do drugog mjesta, to se zove prijevoz“. Zatim im pokazujemo različita vozila, traktore, avione, brodove, automobile, motore, bicikle… Pojedina djeca razgovaraju o vozilima kojima se svakodnevno koriste za kretanje od kuće do drugog mjesta. Na taj način mogu aktivno otkriti da čak i s pomoću vozila stižu na drugo mjesto, a riječ koja sve povezuje može se nazvati prometom.

Odgojitelji se trebaju pripremiti za jutarnji krug. Primjerice, priču čitamo unaprijed da bismo znali njezin sadržaj bilo da je sretna bilo tužna, da bismo znali kad mijenjamo ton glasa tijekom čitanja kako bismo imali vremena za razgovor i razmišljanje. Unaprijed pripremamo rekvizite, sve za to kratko vrijeme njihove pozornosti.

Odgojitelji ne mogu očekivati da sva djeca u krugu sjede mirno, u potpunosti usredotočena na prenošenje našeg znanja. Aktivnosti treba planirati od pasivnih do aktivnih. Započinjemo pozdravom koji izriče svako dijete u krugu, pritom nježno dotičući dijete pokraj sebe i govoreći: „Dobro jutro (npr. Maša)“. Pozdravi za3 KRETANJE UZ MUZIKUtim slijede u čitavom krugu, na isti način. Nakon toga se dežurna djeca određuju s pomoću fotografija djece, vremenskim znakom označavaju vrijeme i imenuju dan u tjednu. Zatim slijedi grupno kretanje uz glazbu ili pjevanje, društvene igre pokreta, glazbene didaktičke igre i igranje kolaborativnih igara. Na kraju su predstavljeni materijali i aktivnosti u kutku za igru.

Slika 3. Kretanje uz muziku

Nemirna djeca također su prisutna u jutarnjem krugu i ta djeca mogu biti vrlo neugodna. Takvoj djeci treba osigurati vlastiti prostor. Nemirno dijete premješteno je na drugo mjesto, po mogućnosti u blizinu odgojitelja ili pored njega. U svakom slučaju, dijete je još uvijek u krugu. Tako se osjećaju kao dio neke grupe, čak i ako ne žele sudjelovati, a isto vrijedi i za djecu koja su tiha i ne žele razgovarati jer ih krug potiče da sudjeluju.

Aktivnost treba odmah promijeniti ako je više djece nemirno, a često je kretanje najučinkovitije. Pjevanje pjesama s pokretom, plesanje uz glazbu, oponašanje pokreta životinja, glazbene didaktičke igre…

Djecu treba pohvaliti za njihovo sudjelovanje. Pohvale su vrlo važne, kao i povratne informacije kada djeca učine nešto što mi očekujemo od njih. Djeca nam žele ugoditi, iako se to ne čini uvijek tako.

Moramo biti svjesni da sve jutarnje aktivnosti koje izvodimo djeci ne mogu biti zanimljive, naša očekivanja moraju biti realna. Međutim, moramo biti fizički i mentalno prisutni. U međuvremenu, ne možemo razgovarati s kolegama ili roditeljima. Tada ćemo sigurno izgubiti pažnju djece. Nemojte kao nastavnici koristiti slučajeve poput „Ako se ne smiriš, reći ću tvojoj mami“ ili „Nazvat ću tvog oca“. To nisu učinkovite mjere za zadržavanje pažnje prisutnog djeteta. Djeca će jutarnji krug povezati s neugodnim osjećajem i iskustvom. U slučaju da je većina djece izgubila pažnju, odgojitelj mora dovršiti aktivnost. Tada možemo reći: „Mislim da predugo sjedimo, prijeđimo na sljedeću aktivnost i pročitat ću ovu zanimljivu priču kasnije.“

Kada odgojitelji primijete da se pažnja djece smanjuje, trebaju promijeniti aktivnost ili je prekinuti, uvijek na pozitivan način i nastaviti sa sljedećom aktivnošću. Odgojitelji nikako ne bi trebali biti robovi plana koji su izradili, nego promatrači raspona djetetove pažnje i sposobnosti.

Što su djeca rekla na jutarnjem sastanku:

„Svi sjedimo u krug u krug.“
„Dežurno dijete gleda vrijeme i označava ga u kalendaru.“
„Njegovatelj označava djecu na dužnosti na slikama.“
„Najradije obrišem stolove.“
„Sjedimo u krugu i klanjamo se prijatelju i mu kažemo dobro jutro. Lijepo je kad me netko pomiluje.“
„Ona koja je dužna brojati djecu gleda slike i okreće one slike djece iz vrtića.“
„U krugu pjevamo pjesme, pljeskamo, slušamo bajke.“
„Odgojiteljica u krugu govori nam što ćemo se igrati u kutku za igru i pokazuje kako rukovati s materijalima na stolovima.“

Zaključak

Jutarnji krug vrijeme je okupljanja u zajednici koja pruža predškolcima mogućnost rasta i razvoja na način koji je razvojno primjeren njihovoj dobi. Krug potiče poštovanje, jedinstvo, prihvaćanje i sudjelovanje te vodi do istog cilja. Potiče djecu na ključne kompetencije bez kojih krug ne funkcionira, poput razmišljanja, slušanja, promatranja, pripovijedanja i koncentriranja. Jutarnji krug mora biti zabavan i bezbrižan za dijete, a uvijek mora završiti pozitivnom aktivnošću koja smiruje djecu i priprema ih za novu aktivnost. U jutarnjem krugu djeca razvijaju vještine čitanja i propisivanja, jačaju samopoštovanje, osjećaj pripadnosti, poboljšavaju emocionalnu inteligenciju, povećavaju vještine rješavanja problema i spoznaju o tome kako njihovo ponašanje utječe na druge, preuzimaju veću odgovornost za svoje postupke i postupke prema drugima te razvijaju međusobne odnose.

Literatura

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Nemec, B., Kranjc, B. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: Učbenik za modul razvoj in učenje predšolskega otroka v programu predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer.
  3. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavešič, B. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja

E-portfolio otroka v vrtcu

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

E-portfolio je elektronska mapa, v kateri se prav tako kot v klasičnem portfoliu sistematično in kronološko zbirajo dokazila o otrokovem razvoju, učenju in napredku. Vsak otrok v vrtcu ima svoj e- portfolio, ki ga urejata strokovni delavki, pri tem pa sodelujejo tudi starši.

Z e-portfoliem spremljamo otroka. Vzgojitelji opazujemo čustva otroka (počutje, reagiranje), sposobnosti in znanja (govor, psihomotorične spretnosti in sposobnosti, samostojnost), želje in interese, odnos do učenja (strategije in načine učenja), socialne interakcije (z vrstniki in odraslimi).

V spodbudnem učnem okolju vzgojitelji spoznavamo, kaj se je otrok naučil in kako se je učil, kaj je spoznal, kakšne izkušnje je pridobil, kako se je razvijala in nadgrajevala igra, kakšne so bile interakcije in kako je otrok uporabljal izkušnje.

Na osnovi opazovanja lahko vzgojitelji sklepamo o otrokovih čustvih (kaj jih veseli, čemu se čudijo, česa se bojijo, kaj jih jezi, čemu se smejijo …). Kakšne sposobnosti in znanja ima (kaj zmorejo, česa ne zmorejo, kaj znajo, vedo, česa ne znajo, kaj je zanje spodbuda, kaj izziv, kaj težava, kaj sprašujejo, kakšne zamisli in predstave imajo, kaj predlagajo, kako se pogovarjajo, pogajajo, dogovarjajo). Kakšne želje in interese ima otrok (kaj se rad igra, kaj rad počne, kaj ga zanima, kaj pripoveduje, sprašuje, o čem se pogovarja, kakšne zamisli ima, kaj predlaga …). Spoznamo, kakšen odnos ima do učenja.

V e-portfolio sodijo raznolika dokazila, ki kažejo na otrokov razvoj, učenje in napredek. To so otrokovi likovni izdelki (risbe, slike …), zapisi (pogovorov, intervjujev, opažanj), fotografije in videoposnetki. Dokazilo se opremi z imenom, starostjo, z datumom, ko je nastalo, opiše se situacijo nastanka. Izdelek je obogaten tudi s komentarjem otroka, ki vsebuje refleksijo, in komentarjem odraslega, ki tudi vsebuje refleksijo odraslega o otrokovi dejavnosti.

DATUM: 16. 10. 2011

FOTOGRAFIJA
STAROST OTROKA: 2 LETI IN 5 MESECEV
OKOLIŠČINE: V VRTCU SMO PONUDILI DEJAVNOST S PRSTNO BARVO.

OPIS SITUACIJE: NEJ JE V VRTCU PRVIČ SODELOVAL PRI AKTIVNOSTI S PRSTNO BARVO. NA LIST JE DOBIL PACKO BARVE. OB TEM JE ROKI POLOŽIL POD MIZO IN JIH KLJUB NAGOVARJANJU NI ŽELEL PREMAKNITI.

1

KOMENTAR VZGOJITELJICE: NEJ SE BARVE NI ŽELEL DOTAKNITI.

DATUM: 8. 11. 2011
FOTOGRAFIJA
STAROST OTROKA: 2 LETI IN 6 MESECEV
OKOLIŠČINE: NA MIZI SO BILE PONUJENE ŽIVALI. NEJ SI JE IZBRAL KRAVO IN Z NJO TISKAL.
OPIS SITUACIJE: NEJ JE DRUGIČ SODELOVAL PRI AKTIVNOSTI S PRSTNO BARVO. Z ROKO JE DRŽAL IZBRANO ŽIVAL IN BARVO RAZNAŠAL PO LISTU. PRI TEM JE PAZIL, DA Z ROKO NI PRIŠEL V STIK Z BARVO.

2

KOMENTAR VZGOJITELJICE: NEJ JE SODELOVAL PRI DEJAVNOSTI S PRSTNO BARVO.

DATUM: 14. 11. 2011
IZDELEK
STAROST OTROKA: 2 LETI IN 6 MESECEV
OKOLIŠČINE: PONOVNO SREČANJE S PRSTNO BARVO V VRTCU, KO SE JE BARVO NANAŠALO NA OTROKOVO DLAN.

34

KOMENTAR VZGOJITELJICE: NEJ JE TRETJIČ SODELOVAL PRI DEJAVNOSTI S PRSTNO BARVO. NAJPREJ JE PRI IZVEDBI OPAZOVAL DRUGE OTROKE. DOVOLIL JE, DA SEM S ČOPIČEM POBARVALA DLAN, VENDAR SODEČ PO MIMIKI OBRAZA NI BIL VESEL. DLAN SVA SKUPAJ ODTISNILA NA LIST PAPIRJA.

KOMENTAR OTROKA: »SI MI NA ROKO DALA BARVO.«

OKOLIŠČINE: SAMOSTOJNO SEZUVANJE COPAT
FOTOGRAFIJA
SEPTEMBER 2011
STAROST: 1 LETO 10 MESECEV
KOMENTAR VZGOJITELJICE:
GREGA SI SAM SEZUJE EN COPAT. Z NEKAJ POMOČI ODRASLE OSEBE SEZUJE ŠE DRUG COPAT. POSPRAVI JIH NA PROSTOR, KJER IMA ČEVLJE. ČEVLJE PRINESE VZGOJITELJICI IN POČAKA, DAGA OBUJE.
KOMENTAR OTROKA: »OBUJEM SE.«

5

OKOLIŠČINE: SAMOSTOJNO HRANJENJE
VIDEOPOSNETEK
SEPTEMBER 2011
STAROST: 1 LETO 10 MESECEV
KOMENTAR VZGOJITELJICE:
SAMOSTOJNO HRANJENJE GREGU NE POVZROČA TEŽAV. ŽLICO DRŽI IN NOSI HRANO V USTA. POMAGA SI Z ROKO. JE VSO HRANO, NI IZBIRČEN. NA DAN SNEMANJA NI IMEL VELIKEGA APETITA, TEKNIL MU JE LE PARADIŽNIK.

KOMENTAR OTROKA: »JEDEL SEM.«

E-portfolio je namenjen otroku, da se lahko primerja sam s seboj (in ne z drugimi). Ob e-portfoliu otrok postopoma dobi vpogled v svoj razvoj in napredek, v svoje aktivnosti, v svoja močna področja …

Ob tem se pogovarja, razmišlja o sebi, svojem ravnanju, o odnosu do drugih, se nadgrajuje ob svojih dokazilih. Skozi proces postopoma prevzema odgovornost za svoj razvoj, učenje in napredek.

Samoevalviranje je izrednega pomena, otrok s tem pridobi smiselno celoto.

(Slika prikazuje, kako otrok pregleduje svoj e-portfolio in komentira.)

Torej, e-portfolio je zelo uporaben dokument tako za otroka, starša in vzgojitelja. Sama delam e-portfolio že 5. leto. Najprej sem izdelala načrt, ki sem ga prilagodila osnutku celega vrtca. Poleg izdelkov, fotografij, komentarjev otrok sem lahko priložila posnetke, ki dejansko pokažejo napredek otroka v določenem časovnem obdobju. Tako sem začela.

E-portfolio je bil staršem predstavljen na prvem roditeljskem sestanku. Večina ga je pozitivno sprejela. E-portfolio so nato spremljali na pogovornih uricah in bili so navdušeni. Navdušeni nad pregledom celotnega dogajanja v vrtcu, nad izdelki, mislimi, fotografijami, posnetki … Njim in otroku bo ostal lep spomin, ki je shranjen v elektronski obliki, lahko pa tudi v tiskani obliki. Starši tudi povedo, da ga otroci ponosno pokažejo in komentirajo tudi ostalim v širši družini. Ko sva s sodelavko dobili v prikaz natisnjen e-portfolio, sva bili navdušeni. Poleg pogleda v otrokov razvoj je bilo kot ogledalo najinemu delu in napredku skozi čas.

Če primerjam s klasičem portfoliem, vidim prednosti, kot so:

  • ni potrebno naročati fotografij,
  • ni narobe naročenih fotografij,
  • omogoča ti sprotno, dnevno vstavljanje fotografij, lahko takoj komentiraš, ko še natančno veš, kako je potekala aktivnost,
  • več je vloženih fotografij, ni omejitve,
  • vstavljanje videoposnetkov, ki prikažejo napredek v določenem časovnem obdobju in so zaradi svoje nazornosti in avtentičnosti izredno zanimivi za vse udeležence v procesu,
  • pri klasičnem portfoliu je potrebno naročati fotografije, kar je povezano z denarjem, s seštevanjem, odštevanjem, zbiranjem in čakanjem,
  • ne potrebuješ velike količine barvnih in belih listov,
  • ni tiskanja s tiskalnikom v vrtcu in doma,
  • ni kopiranja na kopirni stroj,
  • ko opaziš, da si se zmotil pri besedilu, lahko brez dodatnih listov in kopiranja popraviš napako.

Opazim pa tudi slabosti e-portfolia:

  • med procesom nastajanja otrok ne more prijeti svojega portfoila, lahko ga gleda,
  • podatke moraš shranjevat še na ključ, v primeru, da se zbrišejo,
  • potrebuješ osebni fotoaparat, skener, osebni zmogljiv računalnik in računalničarja, ki ti stoji ob strani, če se pojavijo težave,
  • pri skeniranju izdelka je slabo razvidena risba, če otroci pri risanju puščajo nežne sledi z barvico.

OKOLIŠČINE: RISANJE PO NAREKU VZGOJITELJICE. RISALI SO IZŠTEVANKO. BESEDILO: V PRVI LUŽI ŽABICA, V DRUGI LUŽI RAČKICA, V TRETJI PA SEM JAZ, VSI KRIČIMO NA VES GLAS.
FOTOGRAFIJA
JANUAR 2016

STAROST: 4 LETA 10 MESECEV
KOMENTAR VZGOJITELJICE: RISANJE PO NAREKU JE BILO ZELO USPEŠNO. ZELO USPEŠNO JE BILO TUDI »BRANJE« PO SLIKAH. MANCA JE POVEDALA IZŠTEVANKO PRAVILNO.

8 (800x600)

KOMENTAR OTROKA: »V PRVI LUŽI ŽABICA, V DRUGI LUŽI RAČKICA, V TRETJI PA SEM JAZ, VSI KRIČIMO NA VES GLAS.«

Vzgojitelji smo le varuhi otrokovega portfolia, njegov lastnik pa je otrok. Takšna trditev se morda zdi pretirana, a v njenem ozadju se skriva najvišja mera spoštovanja do osebnosti otroka. V portfoliu so zbrani osebni podatki o njem, o njegovem razvoju in napredku. Takšni podatki so lahko dostopni le otroku in njegovim zakonitim zastopnikom – staršem. Vzgojitelji smo dolžni poskrbeti za varno hranjenje teh podatkov, torej moramo z njimi ravnati odgovorno. Portfolio v elektronski obliki naj bo shranjen na računalniku, ki ni dostopen večjemu številu oseb, še bolje, shranimo ga na zunanji disk, ki bo lažje pod našim nadzorom. Preprosto, zavarujmo ga pred nedovoljenim dostopom do datoteke, ki vsebujejo podatke o otroku. Zaradi varovanja lastnega dela pa zaščitimo računalnik z ustrezno protivirusno zaščito in si naredimo še rezervno kopijo na drugem mediju (za primer tehničnih težav in okvar).

Antoine de Saint – Exupery je v knjigi Mali princ zapisal misel, ki jo navezujem na samomovrednotenje otroka ob pregledovanju e-portolia:

»Potem boš presojal samega sebe,« je odgovoril kralj. »To je najtežje od vsega – težje kot presojati druge! Če boš prav uspel v presoji samega sebe, potem si mož velike modrosti!«

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Stritar, U., Sentočnik, S. (2011) Otrokov porfolio v vrtcu, Zavod RS za šolstvo.
  3. De Saint – Exupery, A. (1989) Mali princ, Ljubljana, Mladinska knjiga.
  4. Odlomki iz e-portfola otrok v šol. l. 2011/12, 2015/16.

Dvig kakovosti medosebnih odnosov v predšolskem obdobju

brigita_hocevar 

Brigita Hočevar

Kako dvigniti kakovost medosebnih odnosov med otroki ter med otroki in odraslimi? Razvoj socialnosti se začne že pri novorojenčku in se nadaljuje vse življenje. Brez sodelovanja je nemogoče dosegati in obvladovati socialne zahteve, ki se od nas pričakujejo. Otrok z vstopom v družbo komunicira z okoljem, tako da sprošča in sprejema odzive. Tako gradi svojo samopodobo tudi s pomočjo zrcaljenja v očeh drugih. Socialne interakcije so vedno bolj pomembne in se jih poudarja tudi v predšolskem obdobju. Naloga vzgojiteljev je, da otroku ponudimo socialno stimulativno okolje, v katerem se razvija pozitivno vzdušje.

Socialne igre so eden izmed načinov razvijanja socialnih kompetenc, saj otrok spoznava, uči, išče možnosti lastnega izraza, strpnosti, razumevanja sebe in tudi drugih. Otroke sproščajo, ker lahko izražajo svoja čustva, stališča, vedo, da bodo sprejeti in razumljeni.

Socialne igre izvajam že vrsto let v skupini. Pri načrtovanju in izvajanju iger upoštevam načela, da ponudim vsebine, ki so za otroke aktualne, njihovi starosti primerno zahtevne in zasnovane na način, ki otroke pritegne k sodelovanju in jim ponudi zadostne možnosti izkustvenega učenja.

Slika prikazuje igro z naslovom Dobro jutro … Otroci sedijo v krogu in drug drugega pobožajo in zaželijo dobro jutro. Sprva so nekateri posamezniki med novinci zadržani. Ostali otroci pa se z nasmehom razveselijo dotika vrstnika in vzpostavijo tudi očesni kontakt. Igro izvajamo jutranjem krogu vse leto.

Igra Moje ime omogoča, da se na zabaven in prijeten način predstavijo skupini in razvijajo zadovoljstvo ob predstavljanju svojih posebnosti. Otroci stojijo v krogu, prvi pove svoje ime in doda gib. Ostali ponovijo ime in gib. Igra je zabavna in nezahtevna. Privabi vse otroke, počutijo se varne, saj vsi zmorejo nalogo. Pridobivajo komunikacijske veščine in krepijo samozavest.

Ta slika prikazuje igro Vesel(a) sem, ko … Igro izvajamo, ko se otroci med seboj poznajo in lahko povedo, ob katerih prijateljevih dejanjih so veseli. Otroci stojijo v krogu, gredo do vrstnika in mu povedo, ob katerem njegovem dejanju so veseli. Igra spodbuja prijetno čustvo ob razmisleku otroka o pozitivnih ravnanjih.

Igro Rad imam … se igramo v krogu. Izvajali smo jo tudi ob določenih temah. Ko je bila aktualna tema Sadje in zelenjava, je otrok v premikanje naštel, katere sadeže ima rad, in nato dodal še ime vrstnika ter ga objel. Tako so otroci naštevali in ponavljali imena sadežev in zelenjave ter ime vrstnika.

Igra Imaš lepe … spodbuja opazovanje posebnosti na drugem in omogoča, spodbuja njihovo ubesedenje. Otroci se pogosto omejijo na obraz, oblačila, barve in obutev. Pri dajanju in pri sprejemanju komplimentov so otroci pozitivno naravnani.

Opice, krokodili in ostale živali je igra, ki so jo otroci sproščeno izvajali po določenem času bivanja v vrtcu. Vzgojiteljici sva otroke opomnili na omejitev, da se ne smejo med seboj dotikati in motiti vrstnikov s svojim premikanjem. Omejitev je bilo potrebno sprva pogosto omenjati. Otroke sva usmerjali, da skačejo, poskakujejo na mestu, krilijo z rokami, da otresajo z glavo, da vzdihujejo, da se smejijo, plazijo … Otroci se ob tej igri nasmejijo in sprostijo.

Zrcaljenje, ob tej igri se otrok zaveda prostora, načina, kako se telo giba, ter spoznava različne položaje lastnega in tujega telesa. Igra poteka v paru. Najprej se otroka dogovorita, kdo bo najprej ogledalo in kdo tisti, ki bo kazal gibe. Otrok izvaja gibe, prijatelj pa jih zrcali oziroma ponavlja. V igro so otroci sprva vstopali zadržano, pogosteje, ko so jo izvajali več delov telesa so vnašali v gibanje. Vlogi se po določenem času zamenjata. Igra spodbuja pozitivne odnose med otroki in jih navaja na sodelovanje.

Ugani, kako se počutim je igra za usvajanje neverbalnega prepoznavanje čustev. Izbrani otrok je pokrit z odejo, ko ga otroci pokličejo, da se odkrije, ga povprašajo, kako se počuti. Otrok s pantomimo pokaže izbrano čustvo, ostali pa ga poskušajo ugotoviti. Posameznikom je težko prikazati določeno čustvo s kretnjami in mimiko. Najpogosteje in najbolj izrazito prikažejo veselje, jezo in žalost.

Osliček, kdo te jezi je igra ob kateri otrok prepoznava druge po barvi glasu. Izbranega otroka pokrijemo z odejo, drugi izbrani se nanj posede in ga pokliče po imenu. Če »osliček« ugotovi, kdo ga je poklical, sede v krog. Otroci se igro zelo radi igrajo in so tudi zelo uspešni pri prepoznavanju glasov.

Postavljanje kipa je igra, ki poteka v paru, nekdo je kipar in drugi njegova glina. Kipar počasi oblikuje in premika dele telesa v želeno obliko. Objekt mora ostati v izbranem položaju. To kiparjenje naj poteka v tišini. Nato si vsi kiparji ogledajo vse kipe. Potem naj se kipar postavi v vlogo kipa, ki ga je prej naredil iz gline. Gline si nato ogledajo, kakšen je bil njihov kip, in vse ostale kipe. Nato se vloge zamenjajo. Opaziti je, da nekateri posamezniki so glede na gibanje med kiparjenjem težko v vlogi kipa. Lažje jim je v vlogi kiparja.

Skupaj je igra skupinskega sodelovanja. Otroci se premikajo po prostoru, v katerem je na začetku toliko obročev, kolikor je otrok. Obroče postopoma odstranjujemo, otroci pa morajo med seboj sodelovati tako, da nihče izmed njih ne ostane brez mesta v obroču. Igro lahko izvajamo tudi s stoli, baloni, škatlami … Otroci po končani igri povedo, da jim je bilo lepo, ker so bili čisto skupaj.

Masaža je sprostitev z dotikom v paru ali v krogu. Izvajamo jo zelo pogosto, med letom v različnih situacijah. Ustvarimo prijetno vzdušje z glasbo. Otroke se vodi s tihim in mirnim glasom. Sprostitev omogoča, da otroci občutijo samega sebe, se zberejo in umirijo. Pri tej igri sodelujejo vsi otroci. Med pogovorom povedo, da jim je lepo, da so se dobro počutili, ker je bila glasba.

Otroci ob igri razvijajo medsebojne odnose, sposobnosti komunikacije in samozavest. Odzivi otrok na socialne igre so zelo pozitivni in kažejo na to, da otroci uživajo v tovrstnih organiziranih oblikah socialnega učenja. Igre so doživele svoj namen, ko smo se z otroki o vsebinah tudi pogovarjali, saj le tako pridobijo in obdelujejo informacije o svojem doživljanju in mišljenju in tudi od drugih. Pridobijo smiselno celoto zavedanja samega sebe in se učijo uživati v samostojnosti. Vzgojiteljevo poznavanje razvojnih zakonitosti otroka izjemno pomaga, da se v odnosih dobro uglasijo na drugega. Socialne igre so pokazatelj spodbujanja otrokovega razvoja in dvignejo kakovost medosebnim odnosov v predšolskem obdobju.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Levec, A. (2000). To smo mi: priročnik za učenje socialnih veščin. Ljubljana: CenterKontura.
  3. Rozman, U. (2006). Trening socialnih veščin. Nova Gorica: Educa, Melior.
  4. Virk Rode, J., Belak Ožbolt, J. (1991). Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  5. Fotografije Brigita Hočevar

Spodbujanje motoričnih dejavnosti in kognitivnih procesov

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

V posameznih starostnih obdobjih in v različnih okoljih se učimo na različne načine – spontano, načrtno, individualno, v skupinah, pod mentorstvom … Ker znanje, ki ga z učenjem usvojimo, prispeva h kakovosti našega življenja, je pomembno, kdaj in kako se učimo. Danes v stroki prevladuje stališče, da z učenjem ne gre ne prehitevati ne zamujati. Najbolje je »izkoristiti« tiste prave trenutke za učenje, če želimo, da bo čim bolj učinkovito ter da bo vodilo h kakovostnemu znanju. Tako je obdobje prvih let otrokovega življenja najprimernejše za razvoj govora in za usvajanje osnovnih gibalnih spretnosti.

Odrasli imamo v obdobju otrokovega učenja odgovorno nalogo: otroka pri različnih učnih dejavnostih varujemo, spremljamo, spodbujamo, po potrebi tudi usmerjamo. Nadvse pomembno je, da smo občutljivi oziroma odzivni za morebitne posebnosti otrokovega učenja, še posebno za njegovo motiviranost pri učenju. To pomeni, da opazimo in upoštevamo vse tisto, kar otroka zanima, pritegne njegovo pozornost.

Ta članek je nadgradnja dejavnosti in ciljev z navijalko, kot didaktičnim materialom.

 

Igro POTOVANJE NAVIJALKE PO TELESU smo nadgradilii z IGRO: KAJ JE DRUGAČE?

Otrok stoji z navijalko v roki. Drugi otrok ga pogleda in se obrne stran, potem spremeni položaj navijalke in drug otrok mora ugotoviti kaj je drugače.

CILJI

  • Razvijanje metaspomina,
  • Razvijanje sledenja z očmi,
  • Razvijanje koncentracije, pozornosti,
  • Razvijanje orientacije na telesu.

Moja opažanja:

1. Zaradi zahtevnosti smo igro izvajali v manjši skupini. Otrok je določil drugega otroka, ki je moral ugotovi, kaj je drugače. Potem so se še preizkusili v hitrosti, tisti, ki je prvi ugotovil spremembo položaja navijalke je bil naslednji izvajalec. Igra je potekala nemoteno, otroci so bili aktivni in so prepoznavali spremembe položaja navijalke. Zelo opazen je bil pogled otroka na prvi položaj navijalke in potem na spremenjen položaj navijalke. Le deklica, ki je sicer mlajša pa vendar zelo uspešna pri miselnih izziv je postavljala drugo postavitev na mesta, katere tudi sama ni znala poimenovati. (Zapestje, gleženj, ličnica, tilnik.) Deklica je dobila navodilo, da naj da navijalko na mesto, ki ga zna tudi sama poimenovati.

Ob igri so otroci govorili:

»Prej je bila navijalka na glavi, zdaj je na trebuhu.«
» Prej je bila navijalka na nogi, zdaj je za hrbtom.«

2. Igro smo nadgradili z dvema in potem še s tremi barvami navijalk. Otrok je poleg položaja spremenil tudi barvo navijalke. Tudi tokrat je potekla igra v manjši skupini. Otrok je določil drugega otroka, ki je moral ugotovi, kaj je drugače. Tudi potem so se preizkusili v hitrosti, tisti ki je prvi ugotovil spremembo položaja navijalke, je bil naslednji izvajalec. Igra je potekala nemoteno, otroci so bili aktivni in so prepoznavali spremembe položaja navijalke. Tudi tokrat so bili zelo opazni pogledi otroka na prvi položaj navijalke in potem na spremenjen položaj navijalke.

Ob igri so otroci, ki so imeli v rokah navijalko govorili:

»Zdaj sem postavil na nogo. Zdaj se pa obrnite. Kaj je drugače?«

Če otrok ni povedal obeh sprememb, torej položaja in barve navijalke je otrok še rekel:

»Še kaj?« »Ja, res je.«

Otrok, ki je ugotavljal spremembe je govoril:

»Prej si imel na nogi, zdaj pa na glavi, prej je bila rdeče, zdaj pa modre navijalke.«

Pri tej izvedbi so me pozitivno presenetili z vprašanjem:

»Še kaj?«, kar je otroka popeljalo do popolne rešitve.

Igro NAVIJANJE NAVIJALKE NA VRVICO smo nadgradili s cilji:

  • Razvijanje grafomotoričnih gibov,
  • Razvijanje iznajdljivosti,
  • Razvijanje preciznosti,
  • Razvijanje koncentracije,
  • Sledenje z očmi,
  • Medsebojna pomoč.

Tokrat sem ponudila škatlo z navijalkami in jih spodbudila k igri.

1. Kmalu so navijali več navijalk na vrvico. Ob navijanju so opazovali vrstnike in jih poskušali posnemati. Število navijalk so postavili v ospredje. Navijalke so preštevali. Zaradi tega je prišlo proti koncu igre do manjšega zapleta zaradi navijalke med dvema deklicama, ki ga je rešila tretja deklica z izštevanko. »An ban pet podgan … potem boš Tisa pa Nini dala.« Kljub temu so tako, kot pri prvi izvedbi igre navijalke zanihali in jim sledili z očmi.

Med otroki je potekala sproščena komunikacija:
»lej, kaj mi je uspelo«,
»kako preprosto je«,
»ej, ne gre«,
»poskusi tako«,
»veš kaj, kaj je Iza rekla« ,

in izmišljanje pesmice:
»kokokokokoko«.

Deklica, ki je navijalko navila zelo visoko, ji je »ušla« izpod rok. Nekaj časa je premišljevala, kaj naj naredi. To težavo je opazila tudi druga deklica

«k ne dosežeš, vidiš, kaj si pa dala tako visoko«.
Sledil je predlog, kako rešiti navijalko »poskoči«.

Deklica se je obrnila po pomoč vzgojiteljici.

Ker sem ji odgovorila z vprašanjem

»kaj pa zdaj?«, je druga deklica predlagala, da naj vzame stol.

Tudi prinesla ga je. Deklica se je podvizala na stol in ujela nihajočo navijalko. Igra se je v sproščenem vzdušju nadaljevala.

2. Sledila je igra zadevanja balona z navijalko. Ob balonu je bil privezan zvonček, ki se je oglasil ob zadetku. Otrok je toliko časa metal, dokler ni zadel balona in zaslišal cinglanje zvončka. Otroci so metali z dominatno roko, to je desna, le eden deček je z levo, ker je tudi sicer levičar. Bili so dokaj precizni, niso potrebovali veliko metov za uspešen zadetek. Prisotna je bila tudi »očesna gimnastika« in koncetracija.

3. Izvajali smo tudi igro, puščanje sledi z navijalko na plakatu. Najprej prosto, potem še po določeni poti. Navijalko se je povaljalo po barvi. Nato so z valjanjem navijalke nadaljevali po plakatu in za sabo opazovali puščanje sledi. Večina otrok je med prsti spretno vrtela navijalko, nekaj otrok pa je sprva navijalko le vleklo po plakatu. Z vajo so usvojili gibe, ki so bili potrebni. Ob tem pa so razvijali tudi orientacijo na listu. »Zdaj sem zgoraj, zdaj pa še spodaj«.

Igro FRIZER: AKTIVNI PLAKAT smo nadgradili s cilji:

  • Razvijanje metaspomina,
  • Razvijanje grafomotoričnih gibov,
  • Razvijanje prebralnih sposobnosti,
  • Razvijanje sledenja z očmi,
  • Razvijanje koncentracije, pozornosti,
  • Sledijo navodilu “branja” s plakata od leve proti desni,
  • Razvijanje orientacije na telesu.

1. Igro smo nadgradili z več slikami. Vsi otroci so prepoznali in uspešno nalepili vse slike. Tokrat so ob zaključku uspešnost plakata preverjali otroci. Otrok je na plakatu pokazal posamezne slike, ki so sledili, drug otrok pa je na svojem plakatu preveril ali ima posamezno sliko. Nekateri posamezniki so bili zelo spretni, ti so čutili tudi zadovoljstvo, nekaj pa je potrebovalo pomoč odraslega.

2. Z namenom razvijanja metaspomina smo igrali z NAVIJALKAMI IN JIH POSTAVLJALI V RAZLIČNE POSTAVITVE. Najprej sem postavila tri, potem štiri navijalke v določeno postavitev jaz. Otroci so naredili enako postavitev ob gledanju. Ob tem so se pri določenih pojavljale težave, da navijalke niso mirovale ampak se podirale. Z vztrajnostjo in željo po uspehu so uspeli.

 

3. Sledila je nadgradnja, POSTAVITEV PO SPOMINU. Postavila sem postavitev in otroci so dobili navodilo, da si jo zapomnijo. Svojo postavitev s tremi navijalkami sem podrla in otroci so jo morali po spominu postaviti tako, kot sem jaz. Sprva je bilo nekaj otrok uspešnih. S ponovitvami, zbranostjo in dobro koncentracijo so vsi uspešno postavili postavitev po spominu.

4. Za razvijanje metaspomina, koncentracije, pozornosti sem ponudila otrokom igro, UGOTOVI, KAJ MANJKA? Na mizo smo dali nekaj predmetov, ki smo jih skupaj poimenovali. Dobili so navodilo, da bom z večjim kosom blaga vzela en predmet, oni pa morajo ugotoviti, kateri. Tisti, ki ugotovi, dobi žig z otroškim motivom na svoj listič.

Zaradi zahtevnosti igre smo jo izvajali v manjši skupini. Tukaj so prišli v ospredje miselno močnejši otroci, še posebej deklica E in ostali otroci skoraj niso imeli možnosti priti v ospredje. Po treh zaporednih uspehih otroka v določeni skupini, je ta dobil nalogo in dajal žige. Otroci so bili nad žigi še dodatno motivirali.

Z uspešnostjo otrok smo igro nadgradili z dodajanjem predmetov. Potrebovali so le nekaj več časa, da so ugotovili, kaj manjka.

Igro SPROSTITEV OB MASAŽI smo nadgradili s ciljem:

  • Umirjanje, sproščanje otrok,
  • Razvijanje grafomotoričnih gibov.

Tokrat so otroci sedli v krog in prejeli navijalke. Vsak otrok je drugega otroka masiral z navijalko. Ob masaži so poslušali umirjeno afriško glasbo. Otroci so bili umirjeni in sproščeni. Po končani glasbi so navijalko odložili v škatlo.

Ob spremljanju in zapisovanju otrokovega napredka ob različnih igrah in situacijah ter od njih samih so bile dejavnosti nadgradnja osnovnim dejavnostim, ki smo jih izpeljali. Zato je zelo pomembno opazovanje otroka. Rada bi še poudarila, da je bila zelo pomembna tudi priprava učnega okolja. Načrtovano je bilo glede na ustreznost otrokovim interesom in sposobnostim. Okolje v vrtcu se je povezovalo z otroku znanim, domačim okoljem. Otroci so bili med seboj ves čas v interakciji z drugimi.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana:Ministrstvo za šolstvo in šport in ZavodRS za šolstvo.
  2. Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  3. Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  4. Predavanje go. Barbare Baloh.
  5. Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).

Spodbujanje jezikovne zmožnosti v predšolskem obdobju

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

Govor se začne razvijati ob rojstvu in njegov najintenzivnejši razvoj poteka v predšolskem obdobju. Zato je pozornost vzgojitelja v skupini v razvoju govora ključnega pomena, tudi za prepoznavanje govorno-jezikovnih motenj pri otroku.

Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih , s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih zgodbah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah, itn. (Kurikulum, 1999, str. 31).

V skoraj vsaki skupini je nekaj otrok z govornimi težavami. Le-te se povezujejo s samo motoriko govornih organov. Zaradi slabše motorike govoril opažam, da ima nekaj otrok neustrezno izreko glasov, izpuščanje glasov, popačen govor … V oddelku poudarjeno izvajam igre za razgibavanje govornega aparata. Igre se izvajajo na prijeten način, otroke pritegnejo in jih zabavajo. Ob igrah so sproščeni in hkrati pozorni. Sproščeni zato, ker jih igre zabavajo, pozorni pa, ker jim predstavljajo izziv. Ta hkratni proces je pa najboljše orodje za učenje. Otrok ne silim, da aktivnost že prvič naredijo pravilno, raje jih pohvalim in jih ob naslednji aktivnosti opozorim na pravilnost igre. Ob igrah otroci poslušajo navodila, jih izvajajo, rešujejo probleme, čakajo, da pridejo na vrsto … Igre so razvojno primerno izbrane in niso pretežke. Otroci v vrtcu se igrajo znova in znova in s tem utrjujejo spretnosti. Z igrami, ki razvijajo jezikovne zmožnosti, seznanim tudi starše na roditeljskem sestanku z namenom, da lahko otrok tudi sam, tudi brez njihove pomoči, razvija pismenost.

Izvajali smo:

• VAJE PIHANJA – MED IZGOVORJAVO POSAMEZNIH GLASOV POMAGAJO KREPITI USTREZNO IZPIHOVANJE.

1. PIHANJE V KOSMIČ VATE, KI JE NAVEZAN NA VRVICO.

Pri igri so bili otroci aktivni in motivirani. Trudili so se, da je vata ves čas nihala. Dodali smo še odmor, v katerem so opazovali nihanje vate in s tem krepili očesne mišice. Pri tej igri otroci niso imeli težav.

 

2. PIHAMO BARVE RAZLITE NA PAPIRJU.

Pri tej igri je nekaj posameznikov sprva potrebovalo dodatna navodila, saj so v slamico poleg pihanja dodajali slino. Po nekaj poskusih so razpihovali le barvo. Opazili sva, da so imeli sprva težave tisti otroci, ki izrekajo popačene šumnike in sičnike. Otroci so bili pri dejavnosti ves čas aktivni.

 

• VAJE USTNIC – PRI IZGOVORJAVI PRAVILNIH GLASOV JE USTREZNA GIBLJIVOST USTNIC NEPOGREŠLJIVA

1. POŠILJAMO POLJUBČKE SOSEDU, PRIJATELJU.

Igra je potekala v sproščenem in nasmejanem duhu. Sprva so pošiljali sosedu, ko sem podala novo navodilo, da ga pošljejo prijatelju so bili v dilemi, komu ga poslati, saj imajo že več dobrih prijateljev. Ob tem je bilo opaziti socialno noto, ko so na koncu igre opazili tiste otroke, ki še niso dobili poljubčka. Težav pri igri glede gibljivosti ustnic ni bilo opaziti.

2. Z USTNICAMI PRIJEMAMO LISTIČE IN JIH PRENAŠAMO.

Igra je potekalo tako, da so najprej zmečkali lističe in jih potem z ustnicami prenašali iz ene v drugo škatlo. Igra jim je bila zanimiva, težave so bile, ko so se lističi prilepili na ustnico. Odpravili so jih z jezikom, saj rok niso smeli uporabljati.

• ZAZNAVANJE IN RAZLOČEVANJE GLASOV

1. KDO SE OGLAŠA?

A5Otroci sedijo v krogu, prvega poslušalca se je določilo z izštevanko. Otroci so ob prvi ponovitvi razumeli navodilo. Otrok, ki je bil izbran z izštevanko je legel na tla in ga pokrili z odejo. Drugi otrok je previdno sedel in ga poklical ležečega po imenu. Ta je moral ugotoviti, kdo ga kliče in ga poimenovati. Večina otrok je že ob prvem poskusu razločila glas otroka in ga pravilno imenovala. Ostali otroci so aktivno sodelovali in bili ves čas v pričakovanju.

2. POMANJŠEVALNICE.

A6Otrok je izbral iz košare dva predmeta, enega je dal v veliko škatlo in ga poimenoval pravilno, drugega pa je dal v majhno škatlo in ga poimenoval s pomanjševalnico. Po prvi izvedbi je imela večina otrok težave s pomanjševalnicami, s ponovitvami so se težave odpravile. Tudi, če so že »napačno« izgovorili, so se sami slišali in popravili. Pri dejavnosti so bili ves čas aktivni in motivirani.

3. URJENJE OTROKOVEGA SPOMINA, POZORNOSTI IN KOLIČINSKE PREDSTAVE

IGRA “ZAPRI OČI”

A7o KAKO JE OBLEČEN?

Otrok pogleda otroka, kako je oblečen, potem zapre oči in pove, kaj ima na sebi. Večina otrok je opazila in poimenovala osnovne kose oblačil, nekaj otrok me je zelo presenetilo, ker so opazili malenkosti, kot so npr. barva napisa, ipd.

o UGOTOVI, KAJ MANJKA?

Predmete, ki so bili v obroču, so poimenovali, potem so zaprli oči in poskušali ugotoviti, kateri predmet je skrit. Nekaj otrok je potrebovalo več časa za ugotovitev, nekaj otrok je potrebovalo pomoč, usmeritev, zakaj se predmet uporablja. Nekaj otrok je takoj ugotovilo, kaj manjka. Postopoma smo povečali težavnost z večjim številom predmetov.

· UGANKE

1. ISKANJE REŠITVE

A9Pri postavljanju ugank vzgojiteljice je sprva le en otrok ugotovil vse rešitve. Postopoma so bili pri ponovitvah uspešnejši tudi ostali. Vsi otroci so bili ob pravilni rešitvi pohvaljeni. Otrokom je bilo postavljenih vse več novih ugank. Ugotavljam, da so bile uganke primerno zahtevne.

 

2. SESTAVLJANJE UGANK

V nadaljevanju smo se igrali bolj zahtevno nalogo, ko je otrok otrokom postavljal uganke. Tudi pri tej nalogi je najprej razumel in izvedel navodilo le en otrok. Ob ponovitvah iste naloge je navodilo razumelo in izvedlo vse več otrok. Nekateri posamezniki so sprva pri sestavljanju svoje uganke že povedali rešitev, ki je bila del besedila uganke.

A10Ob sestavljanju ugank so bili pohvaljeni in pohvalo pozitivno sprejeli. Ugotavljam, da tudi ta igra ni bila prezahtevna.

Ob zaključku dejavnosti smo naredili refleksijo na izvedene dejavnosti. Otroci so odgovorili:

Meni je bilo najbolj všeč, ko smo z ustnicami papirčke dajal, to mi je bilo najbolj všeč.

Ko sem pihal v vato.
Ko sem pihal v slamico.
Ko se obrneš pa rečeš, kakšno majico imaš.
Poljubčki.
Ko smo cmoke dajal, pa z listki v škatlo dal.
Tisto, k sem kužata vzela pa sestavila uganko.
Ko si skrila igračo in si potem ugotovil, kaj manjka.
Všeč mi je bilo, ko smo vato pihal.
Igra Osliček mi je bila zelo všeč.
Ko smo se igrali oslička.
Ko smo s slamco pihali.
Ko smo s slamco pihali.
Ko smo papirčke dajali v škatlo.

Govorni razvoj v predšolskem obdobju je ključnega pomena. Vzgojitelji se moramo zavedati, da predšolski otrok v vrtcu preživi del dneva, ki je lahko večji od deleža, ki ga aktivno preživi s svojimi starši. Zato moramo vzgojitelji prepoznavati in ukrepati v primeru govorno-jezikovnih motenj. Ne sme nam biti vseeno, kako se bo govor razvijal in kakšna je naša vloga pri razvoju. Poleg ustrezne strokovne usposobljenosti mora vzgojitelj otroku prisluhniti, kar je pomemben dejavnik za pravilen postopek v primeru zaznavanja govorno-jezikovnih težav.

Vloga vzgojitelja je, da smo otroku govorni model, da zagotovimo, ustvarimo bogato okolje, ki spodbuja govorno-jezikovni razvoj. Pripraviti je potrebno igralnico in dejavnosti, ki so zanimive za vse otroke, ki bo bogatila otrokove izkušnje. Vzgojitelj mora tudi vrednotiti otrokov govor, mu pustiti čas za izražanje in se seveda z njim pogovarjati.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  3. Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  4. Predavanje go. Barbare Baloh.
  5. Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).

Fotografije Brigita Hočevar

Navijalka, didaktični pripomoček

za razvijanje grafomotoričnih gibov, prvi del

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

V prispevku predstavljam nekaj igralnih vaj, ki razvijajo predbralne sposobnosti in predpisalne spretnosti za otroke v oddelkih od tretjega leta naprej. S sodelavko sva pogosto zalotili deklice pri urejanju frizure pred ogledalom. To je bilo izhodišče za spoznavanje s poklicem frizer. V ospredju je bilo področje družbe v povezavi z jezikom in gibanjem. Z igro svinčnik na sredino so otroci povedali, kaj že vedo o poklicu frizer. Deklica je povedala, da je njena mamica frizerka in odločili smo se, da ji napišemo vabilo za obisk v skupino. Mamica se je vabilu z veseljem odzvala. Predstavila je frizerske pripomočke in ob pomoči hčerke urejale frizure. Otroci so bili navdušeni, še posebej nad bleščicami in lasnimi nalepkami. K povabilu za sodelovanje smo pozvali tudi ostale starše, da so prinašali predmete na našo temo. Odziv je bil zelo dober. Skupaj smo uredili frizerski kotiček in se ob tem seznanjali s pravili rokovanja s frizerskimi pripomočki. Poimenovanje predmetov smo urili z različnimi igrami, ki so sledile še ostalim ciljem.

IGRA: Podaj mi navijalko

SOCIALNO GIBALNA IGRA: s podajanjem in sprejemanjem navijalke so otroci razvijali grafomotorične gibe z obema rokama in ob tem utrjevali vljudnostna izraza izvoli in hvala. Ob igri se je razvijala tudi koncentracija.

Ob začetku dejavnosti otroci s podajanjem niso imeli težav. Podajali in prejemali so lahko z levo ali desno roko. Težave so se pojavile z vljudnostnima izrazoma, večina je lahko izgovorila le enega. Po vsakodnevni ponovitvi so vsi otroci osvojili oba vljudnostna izraza.

Kasneje smo igro nadgradili z podajanjem leve in desne roke. Ker otroci ne poznajo, kaj je leva in kaj desna roka, smo desno roko označili s piko, levo pa skrili v žep. Tako je otrok navijalko podajal najprej z desno roko, nato pa še z levo. Sprva smo se ustavljali pri večini otrok, ali drži v pravi roki ali ne. S ponovitvami so nadgradnjo dejavnosti usvojili in bili ves čas aktivni. Ob igri so opazovali sebe in druge ali so prijeli in podali navijalko s pravo roko, če ne, je bil ta otrok tudi opozorjen.)

Igro smo nadgradili, otrokom sem dala izziv, da premislijo, kako si lahko še podajo navijalko. Dobili smo smiselne predloge. Podajanje navijalke za hrbtom, nad glavo, s kroženjem okoli trebuha, s kroženjem okoli noge in s postavljanjem navijalke na kazalec. Pri prvih ponovitvah je imelo nekaj posameznikov manjših težav, kako na sebi izvesti določen gib ali gibe.

S ponovitvami so gibe usvojili.

Potovanje navijalke po telesu

RAZVIJANJE ORIENTACIJE NA TELESU: otroci so po navodilu polagali navijalko na določen del telesa.

Že pri prvi igri so vsi otroci razumeli navodilo in brez težav polagali navijalko po telesu. Če posamezniki navodila nebi razumeli, bi jih s ponovitvami usvojili. Ves čas so bili v pripravljenosti, da čim prej izvede novo postavitev.

Igro smo nadgradili, da je posamezni otrok podajal navodilo za premik navijalke. Večina otrok je bila navdušena nad vodenjem, njihov nastop je bil samozavesten. Po pravilnosti izvedbe posameznih položajev na telesu lahko trdim, da imajo vsi otroci že dobro razvito orientacijo na telesu.

Navijanje navijalke na vrvico

RAZVIJANJE PREDPISALNIH SPRETNOSTI IN GIBANJE OČESA: otroci so navodilo razumeli in poskušali navijati navijalko na volno.

Moja opažanja:

Večina otrok je bila že ob prvem poskusu zelo spretna, nekaj posameznikov je potrebovalo več časa. Po ponovitvah so navijalko vsi spretno navijali in jo z navdušenjem nihali. Nihajoči navijalki so sledili z očmi. Ob tem se je očesna leča ves čas prilagajala. Omenjeni fiziološki proces se namreč razvija z aktivnostjo oči s hitrimi gibi, s sledenjem premikajočemu se predmetu, njegovim približevanjem ali odmikanjem. Med otroki je potekala komunikacija (»poglej, kako sem navil visoko«, »poglej, kako se gunca«, »poglej, kako se niha«, »pazi, ne smeš preveč zanihat, ker se potem stene dotika«, »poglej, moja se pa vrti«)

Zaradi samostojnosti otrok po ponovitvah sva bili s sodelavko opazovalki ni bilo potrebno vključevanje v dogajanje oziroma ponavljanje pravil. S sodelavko sva opažali zelo velik interes otrok, izjemno motiviranost, aktivnost …

FRIZER: Aktivni plakat

RAZVIJANJE PREDBRALNIH SPOSOBNOSTI, PREDPISALNIH SPRETNOSTI, SPODBUJANJE METASPOMINA TER SLEDENJE OČESA: otrok si je na plakatu, ki je bil prilepljen na steno izbral posamezno sliko. Sliko s plakata je moral po spominu čim prej „prepoznati” pred seboj na mizi in jo prilepiti na list.

Moja opažanja:

Pri hitrem iskanju slik na mizi, se je moralo oko neprestano prilagajati. Nekaj otrok je sprva počasi prepoznavalo slike, kasneje teh težav ni bilo opaziti. Všeč mi je bilo, ker so bili otroci kljub številčnosti slik vztrajni in motivirani za dejavnost. Dejavnost so vsi končali. Ob zaključku smo še skupaj preverili ali imajo na svojem listu vse slike iz plakata in tako ponovno aktivirali metaspomin in očesno lečo.

Risanje po moki

RAZVIJANJE PREDPISALNIH SPRETNOSTI: otrok je risal po moki v pladnju, najprej s prstom, nato pa še s čopičem in barvico. Risali so prosto ali po navodilu. Pri prostem risanju so bili bolj ustvarjalni. Po končani dejavnosti je otrok pladenj stresel in risba se je zbrisala. Nato je ponovno risal. Pri dejavnosti so bili otroci vztrajni. Otroci, ki so bili manj spretni pri risanju so na tleh pustili nekaj več sledi moke.

Obešanje perila

RAZVIJANJE KOORDINACIJE OKO ROKA: otroci so krpico po »pranju« obesili na vrvico in pripeli s ščipalko. Pri pripenjanju je imela večina otrok težave, po vztrajnem poskušanju so bili uspešni. Opazili sva tudi medsebojno pomoč in komunikacijo.)

 

Sprostitev ob masaži

SPROSTITEV V PARU OB GLASBI: otrok si je poiskal prijatelja in se z njim v paru usedel na blazino. Ob umirjeni afriški glasbi je masiral prijatelja po laseh s krožnimi gibi. Že pri prvi sprostitvi so se otroci popolnoma umirili in uživali. Menjava parov je potekalo tiho in tako je sprostitev potekala nemoteno naprej. Sprostitev smo izvajali vsakodnevno, otroci so se popolnoma prepustili glasbi in roki prijatelja.)

Literatura:

  • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana:Ministrstvo za šolstvo in šport in ZavodRS za šolstvo.
  • Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  • Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  • Predavanje go. Barbare Baloh.
  • Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).