Bralna značka v prvi triadi osnovne šole

larisa_podrzavnik

Larisa Podržavnik

1.Uvod

Poučevanje in učenje kateregakoli jezika, predvsem pa materinščine, je nemirno, spreminjajoče in dolgotrajno. Vsebuje učiteljevo nenehno iskanje drugačnih, privlačnejših, bolj učinkovitih načinov poučevanja in kvalitetnih učenčevih odzivov v učenju. Kor dela z učenci, ve, da poučevanje ni nikoli končan eksperiment. Kreativen učitelj vedno išče nekaj novega, drugačnega, zanimivega. Vsi učitelji se moramo vzgajati in izobraževati skupaj s svojimi učenci.

Temeljna dejavnost v zvezi s knjigo je branje. Branje je zelo pomembno za vse generacije ljudi, predvsem pa pri učencih razvija učenje učenja. Poveča njihove miselne strategije kot so primerjanje, razvrščanje, reševanje problemov, postavljanje hipotez itd.. Najbolj pa branje pomaga razvijati strategije učenja materinščine, pa tudi drugih šolskih predmetov, preko njega učenci vadijo spomin in sami sebe testirajo, saj imajo takojšnjo povratno informacijo. Branje pa zelo pomembno razvija tudi učenčeve delovne in učne navade.

Bralna značka je izvirna slovenska oblika dela z mladimi bralci, in ima dvojno vlogo. Je vsesplošno slovensko kulturno gibanje in prostovoljna interesna dejavnost na šoli, ki spodbuja mladino k branju ter dviga bralno kulturo mladih. Obenem promovira branje oz. pomembnost branja za zdrav duh posameznika in družbe. Po podatkih več let trajajoče ankete bere za bralno značko vsako leto približno 125.000 otrok.

Ustanovljena je bila leta 1961 na prevaljski osnovni šoli, kjer je ravnateljeval priznani mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Pobudnika in pionirja bralne značke sta bila Stanko Kotnik (učitelj slovenskega jezika) ter že prej omenjeni Leopold Suhodolčan. Oba sta v praksi spoznala, da učenci niso marali prebirali šolskega čtiva. Iz teh razmišljanj se je porodila ideja za tekmovanje za literarno značko.

2. Vloga mentorja bralne značke

Vloga mentorja za razvoj bralne značke je od njenih začetkov pa do danes neprecenljiva. Mentor mora knjigo doživljati kot neprecenljivo vrednoto in branje kot užitek. Ob začetku šolskega leta staršem učencev razložim, kako pomembno je branje in pripovedovanje v otroštvu. Številne raziskave dokazujejo, da otroci, ki jim starši v prvih letih življenja, že kar od rojstva dalje, veliko berejo in pripovedujejo, kasneje lažje osvojijo tehniko branja, saj imajo bogatejši besedni zaklad in bolj razvito domišljijo. Kot vemo se mora otrok že kmalu po vstopu v šolo naučiti brati. Otrok čuti, ali beremo z veseljem in morda celo navdušenjem. Knjige, ob katerih znajo uživati učitelji in starši, bodo otroci doživeli na drugačen način kot tiste, ob katerih se bodo odrasli dolgočasili. Starše spodbudim, da bodo nadaljevali z branjem otrokom tudi takrat, ko bodo znali brati že sami. Kajti tudi otroci, ki dobro berejo, uživajo ob večerni pravljici ali pesmicah za lahko noč, saj je to, da ti nekdo bere ali pripoveduje, vse kaj drugega kot samostojno branje. Ob glasnem branju staršev se spet vzpostavi tiha zaupnost in varnost.

Čas, ki ga preživimo ob branju otroških knjig, ob pogovoru s knjigami in o knjigah, je čas, ki ga podarimo otrokom in samim sebi. Gibanje za bralno značko ima pomembno vlogo pri osveščanju staršev o pomenu branja.

3. Cilji branja za bralno značko

Najvišji cilj branja za bralno značko so tudi najvišji cilji ukvarjanja s književnostjo. Težnje za tem, da bo učenec rad bral, da bo imel do književnosti pozitivno vrednostno razmerje in da mu bo branje pomenilo vir estetskega in vsestranskega užitka.

Naloge bralne značke:

  • podpirati temeljne cilje pouka materinščine z razvijanjem zavestnega, ustvarjalnega branja, bralne tehnike in spretnosti,
  • razvijati bralno kulturo učencev in promovirati knjige,
  • približati učencem dobre knjige na način, da bodo vzljubili njih branje,
  • razvijati kreativne sposobnosti učencev/bralcev
  • spoznavati književnike in njihova dela na neformalen način in spodbujati kritično sprejemanje in vrednote literarnih besedil

Bralni znački lahko pripisujemo tri osrednje cilje, ki jih posredujemo na poseben način in katerim posvečamo različno pomembnost:

  • razvijanje bralne sposobnosti
  • razvijanje bralne kulture
  • pridobivanje književnega znanja

4. Bralna značka v praksi

Poslušanje kakovostnih besedil za otroke, ki jih odrasli bere, otroka sprosti, mu da občutek varnosti, kar pozitivno vpliva tudi na njegovo čustveno doživljanje, vživljanje v posamezne junake, domišljijsko ustvarjanje, iskanje novih, nenavadnih povezav ter odnosov in je zelo pomembno za kasnejše razumevanje bolj celovitih tekstov ter samostojno ustvarjanje besedil. Zaradi vsega naštetega kar doživljajo učenci ob prebiranju in poslušanju knjig, velikokrat učitelji oz. mentorji vsaj v prvi triadi osnovne šole nimamo velikega problema z motiviranjem učencev sodelovanja ter posledično usvojitve bralne značke. Kot velik problem današnjega časa vidim v tem, da imamo učitelji večji problem z motivacijo staršev, da berejo svojim otrokom, kot pa, da otroci ne bi bili pripravljeni sodelovati v bralni znački. Zato tudi sama posvečam veliko časa in energije pri ozaveščanju ter spodbujanju staršev k branju njihovim otrokom.

clip_image002Vsako leto na začetku bralne sezone učencem ponudim seznam literature. Učenec mora za osvojitev bralne značke v prvem razredu pripovedovati tri pravljice po lastnem izboru ter naučiti se mora eno pesmico iz izbrane navedene pesniške zbirke. V drugem in tretjem razredu se število prebranih knjig poveča na štiri knjige ter eno pesmico, seveda se seznam priporočenih knjig vsako leto spremeni, glede na razvojno stopnjo učencev.

V prvem razredu oz. dokler učenci še ne znajo brat sami jim berejo starši oz. starejši bratje clip_image004ali sestre. Ko je učenec pripravljen za pripovedovanje, v šolo prinese knjigo o kateri bo ob sličicah pripovedoval zgodbo. Z učenci se usedemo v krogu na tla, ter z zanimanjem poslušamo kako sošolec oz. sošolka pripoveduje izbrano pravljico. Menim, da s takšnim načinom pripovedovanja celotnemu razredu, urimo tudi govorno nastopanje. Ves proces poteka v sproščenem vzdušju in na takšen način, da učenci ne občutijo, da kontroliram in vodim njihovo branje. Zagotovim jim takšne pogoje, da bodo sami spoznali, da vse, kar delajo, torej berejo in se o prebranem pogovarjajo, delajo zaradi užitka, navdušenja, zaradi veselja in novega znanja ter za zmago nad samim seboj.

clip_image006Na steni ima vsak učenec izrezano sličico knjige s svojim imenom, kamor po pripovedovani pravljici dobi za nagrado štampiljko čebelice. Ko ima zbrane štiri (v prvem razredu) oz. pet (v drugem oz. tretjem razredu) čebelic pomeni, da je osvojil bralno značko. Seveda pa lahko s pripovedovanjem tekom šolskega leta še vedno nadaljuje, in velika večina se odloči za pripovedovanje še več pravljic, mi pa jim seveda z veseljem prisluhnemo.

5. Zaključek

Pogled v čas pred štiridesetimi leti res odseva ugoden trenutek oziroma razmere, v katerih je bralna značka zaživela. Branju naklonjen čas je tudi danes, ko je branje nujno za preživetje, če se tega zavedamo ali pa ne. V šoli je pomen branja za učenje sposobnost, da učenec najde, razume in interpretira prebrano informacijo ter jo pozneje koristno uporabi. Knjiga je vir informacij in učencem le redko vir užitka, saj je velikokrat povezana z obvezo morati. Pri branju za bralno značko pa je drugače. Tu se učenec prostovoljno odloči in gre za družabnost, zabavo, neformalnost, izmenjavo mnenj, misli, čustev, izražanja lastnega doživljanja ter možnost kreativnega izpovedovanja. To je branje zase. To je nekaj kar bi rad delil še z drugimi, je branje ob katerem si potešiš svojo radovednost in vedoželjnost. Je nezamenljiv užitek, je nepotvorjeno veselje in »čudežno potovanje« za vse življenje.

6. Literatura

  1. Dežman, S. (1999). Bralna značka v osnovni šoli. Radovljica: Skriptorij
  2. Grosman, M. (2003). Beremo skupaj. Ljubljana: Mladinska knjiga
  3. Jamnik, T., Longyka, I., Mohor, M. (2000). Bralna značka v tretjem tisočletju. Ljubljana: Rokus
  4. Jamnik, T. (1997). Knjižna vzgoja od predbralnega obdobja do 9. leta starosti. Ljubljana: ZRSŠŠ
  5. Kordigel, M. (1994). Mladinska literatura, otroci in učitelji. Ljubljana: ZRSŠŠ

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.