Kaj nam prstki lahko povedo

maja_maver

Maja Maver

Povzetek

Projektnega dela, kot poglobljenega študija določene tematike, se vzgojitelji največkrat poslužujejo pri otrocih v drugem starostnem obdobju. Z njegovo izvedbo v jaslični skupini pa smo ugotovili, da ga z določenimi prilagoditvami lahko izvedemo tudi v prvem starostnem obdobju. Rezultati so pokazali, da so mlajši otroci lahko vključeni v projektno delo in da je le to za njih primerno.

KLJUČNE BESEDE: projektno delo, predšolski otrok, tipna zaznava, dejavnosti

Uvod

S čutili zaznavamo svet, ki nas obdaja. Največkrat jih lahko povežemo z organi, na primer voh – nos ali sluh – uho, pri tipu pa čutimo s celim telesom. Tip je čutilo, ki nam daje neposreden stik s predmetom. Otroci že od rojstva dalje svet raziskujejo. Piaget (Labinowicz, 1989) opredeljuje začetek otrokovega razvoja mišljenja s senzomotorično fazo. Takrat otrok preko gibanja in čutnih zaznav spoznava in odkriva svoje telo. Novo znanje, izkušnje, spretnosti in veščine pridobiva iz konkretnih situacij, ob manipulaciji s konkretnimi materiali ter ob različnih čutnih zaznavah. To je zelo pomembno, saj velja, da so možgani do sedmega leta prvenstveno senzorični procesor (Bregant, 2012). Predšolski otrok je tako usmerjen na doživljanje ter popolno sprejemanje situacije tukaj in zdaj (Bregant, 2015). S potešitvijo radovednosti in želje po znanju pa možgani zaznajo ugodje (Bregant, 2012).

Izkušnja otroku predstavlja eno izmed najbolj učinkovitih metod učenja v predšolskem obdobju (Tomšič Čarkež, Podobnik, 2015). Poskuša povezovati doživljaj, opazovanje, spoznavanje in ravnanje v neločljivo celoto (Marentič Požarnik, 2000). Pomembno vlogo takšnega načina učenja predstavlja pot do novih spoznanj, ki jih otrok pridobi preko zaznav s čutili.

Projektno delo

Projektno delo smo izvedli v jaslični skupini 10 otrok. Klima v skupini je bila zelo prijetna, saj so bili otroci odprti in vedoželjni. Radi so sodelovali pri usmerjenih dejavnostih in se v prosti igri že grupirali.

Namen projektnega dela je bilo urjenje tipne zaznave otrok in spoznavanje različnih površin (različno teksturo materialov, obliko in trdoto predmetov). Z izkustvenim učenjem, v okviru usmerjenih naravoslovnih dejavnosti, otroci okrepijo svojo tipno zaznavo.

Za cilj projektnega dela smo si zastavili, da bi otrok odkrival in spoznaval lastnosti snovi in predmetov ter jih med seboj primerjal, ter da bi se otrok rokoval in spoznaval različne materiale in jih med seboj primerjal.

Projektno delo je sestavljeno iz več komponent, ki si sledijo po etapah v določenem zaporedju:

1. Nastajanje pobude

Glede na življenjske situacije, dogodke, pojave in zanimanje otrok je za temo projektnega dela prišla pobuda z naše strani. Otroci so pokazali zanimanje za tipne knjige v Vrtcu, slinčki so bili pogosto mokri med pitjem. Smiselno je bilo, da področje tipne zaznave razširimo z dejavnostmi, ki bi otroku pomagale pri procesu učenja.

2. Oblikovanje idejne skice z delnimi cilji in nalogami

Idejna skica je nastala s pomočjo kurikuluma, literature in vsakodnevnih opazovanj. Naloge so spodbujale otroke k spoznavanju, igri in raziskovanju.

slika1Slika 1. Idejna skica z delnimi cilji in nalogami

3. Načrtovanje izvedbe

Pri delu s skupino jasličnih otrok je pomembno, da smo pripravljeni na prilagajanje razpoloženju in interesu otrok. Potrebno je, da smo fleksibilni. Ni nujno, da načrt izvedemo po zastavljenem vrstnem redu. Dejavnosti in naloge med potekom projekta lahko prilagodimo oziroma preoblikujemo.

V projektno delo so bili vključeni otroci jaslične skupine, otroci starostne skupine 3-4 let, vzgojiteljice, in knjižničarka. Delo je potekalo v strnjenem nizu osmih dni, in sicer v igralnici, na prostem in v potujoči knjižnici. Otrokom smo dejavnosti približali preko igre, pogovora, opazovanj, primerjanja in poslušanja. Uporabili smo naslednja sredstva: slinčki za otroke, tipne slikanice, predmeti različnih trdot, plošče z različnimi materiali, didaktične igrače, koruzni zdrob.

4. Izvedba načrta

V sklopu projektnega dela smo izvedli naslednje dejavnosti:

  • Obisk potujoče knjižnice, iskanje tipnih knjig ter raziskovanje le teh.

Vas enkrat mesečno obišče potujoča knjižnica z namenom, da jo obiščejo otroci iz vrtca. Poiskali so različne tipne knjige, slikanice, katere lahko zaznavamo tudi s tipom.

  • Spoznavanje mokrega in suhega (razvrščanje mokrih in suhih slinčkov).

Otroci so razvrščali mokre in suhe slinčke. Sledilo je obešanje mokrih slinčkov na sušilo in preverjanje trditve, da sonce in veter slinčke osušita.

imageimage
Slika 2.Obisk potujoče knjižnice      Slika 3. Razvrščanje mokrih in suhih slinčkov

  • Igra z didatičnimi igračami (tipni spomin, ploščice z različnimi materiali, čutne rokavice, risanje in ustvarjanje po koruznem zdrobu).

Pripravili smo jim pladenj s koruznim zdrobom, po katerem so lahko ustvarjali, risali, ga mešali, stresali v roke, torej se z njim igrali in ga občutili. Otroci so posegali po igračah, najbolj pa so se zadrževali pri pladnju s koruznim zdrobom. Tipni spomin jim je bil zanimiv, vendar so jih zmedle barve do te mere, da je vidna zaznava prevladovala nad tem, kar so tipali.

imageimage
Slika 5. Igra s koruznim zdrobom Slika 4. Igra s tipnim spominom in ploščice različnih površin

  • Prepoznavanje in razlikovanje mehkih in trdih materialov.

Pri dejavnosti smo prepoznavali razlike med trdim in mehkim. Pomagali smo si z vrečko presenečenja. V prvo smo dali vato, v drugo pa kocko. Otroci so s stiskom ugotavljali vsebino. Zelo jih je navdušilo to, da v vrečko niso smeli pogledati večkrat so predlagali, naj jim vrečko odpremo, saj jih je zelo zanimalo kaj je notri, kljub temu da so pravzaprav skrito stvar prepoznali že s tipanjem.

  • Raziskovanje čutne poti.

Čutno pot smo pripravili za izvedbo dejavnosti, pri kateri so otroci z nogami raziskovali različne podlage. Sestavljena je bila iz kartonastih plošč, na katere smo nalepili različne materiale – polnilo, gumbe, blago, slamice, palčke in ajdovo kašo. K tej dejavnosti smo povabili tudi skupino otrok starih od 3 – 5 let ter druge strokovne delavke. Otroci so si sezuli nogavice in copate. Starejšim smo pokrili oči. Otroke smo opazovali, kako se odzivajo.

  • Masaža: otrok – otroku.

Skupino so sestavljali štirje otroci. Eden je stal na sredini, trije pa so ga s prstki masirali po celem telesu, od glave do stopal. Otrok, ki je bil v sredini, je zamižal ter se prepustil občutkom. Sprva so se otroci smejali, nato pa zelo umirili. Skupina se je izmenjevala, tako da so vsi prišli na vrsto.

imageimage
Slika 6. Čutna pot     Slika 7. Masaža otrok

Tipna knjiga v italijanskem jeziku (Giorgetto, l’animale che cambia aspetto, avtorja Cimagelaudette Kraemer) je otroke pri prebiranju zelo pritegnila. Vzgojiteljica, tudi profesorica italijanščine in španščine nam je pomagala pri prebiranju slikanice. Otrokom jo je prebrala oziroma prevedla in tako so otroci spoznali Giorgetta. Nad zgodbico so bili navdušeni, ter so se še dolgo zatem spominjali in poimenovali junaka, ki nastopa v knjigi.

Slika 8. Tipna knjiga in pripovedovanje zgodbe

5. Predstavitev dosežkov

Za zaključeno celoto smo projektno delo oz. dejavnosti, s plakatom predstavili sodelavcem, imageotrokoimagem, staršem. Razstavili smo čutno pot in naredili čutno steno. Otroci so jo takoj opazili, jo tipali, poimenovali materiale in se prepoznali na slikah.

Slika 9. Razstavljena čutna pot

Slika 10. Plakat za starše in sodelavce

6. Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta – evalvacija

Dejavnosti so potekale po načrtih in po zastavljenih ciljih projekta. Primernost dejavnosti se je opazila predvsem pri velikem zanimanju otrok za dejavnosti, odzivih in interesu za delo. Otroci so se poslušali, slišali, si pomagali, se spraševali. Sklepamo lahko, da tip ni poglavitno čutilo pri otrocih. V vseh primerih so stvari raje videli. Pri izvedbi dejavnosti mokrih in suhih slinčkov smo opazili, da otroci do sedaj niso imeli veliko izkušenj, zato jim je bilo občutke težko ubesediti. Presenetilo nas je s kakšnim veseljem in zanimanjem so prebirali knjigo o Giorgettu, poslušali zgodbo ter si jo hitro zapomnili. Kombinacija zaznav potemtakem omogoča otrokom hitro in učinkovito pomnjenje. Veliko začudenje, predvsem starejših otrok, je bilo opaziti, ko so si morali sezuti copate, še bolj pa ko so morali sezuti tudi nogavice. Sklepamo, da otroci malo in redko hodijo bosi. Sprostitev čutil na nogah je pri otrocih povzročilo nasmeh na obrazih in prijetne občutke. Veselilo nas je, ko so otroci želeli ponavljati dejavnost »potipaj, kaj se skriva v vrečki«. Kljub temu da so uganili, so znova in znova želeli, da preverimo kaj se skriva v njej.

V jaslični skupini je smiselno, da se dejavnosti večkrat ponavljajo in da jih otroci počasi osvojijo in pridejo do zastavljenih ciljev.

Mnenja sodelujočih strokovnih delavk vrtca o projektu »Kaj mi lahko prstki povedo?«

»Otroci so dejavnosti doživeli kot prijetno odkrivanje novega, vzbujale so jim radovednost, vsi so poskušali sodelovati in želeli večkrat ponavljati. Navodila so upoštevali, niso bila zanje pretežka.«

»Presenečena sem bila nad izzivom, ker sem pričakovala, da bo vsem otrokom bolj všeč »mehka podlaga«, ampak ni bilo tako. Več ali manj so pokazali na podlago s palčkami in gumbi. Sigurno je bolj groba podlaga stimulirala več občutij, kot pa mehka. Še danes se otroci radi ustavijo pri tej »čutni poti« in se je dotikajo. Takih dejavnosti bi moralo biti v vrtcu čim več.«

»Ko smo otrokom pokrili oči pri tipni knjigi Giorgetto, da bi tipali materiale v njej, sem opazila, da jim ni bilo prijetno. Vidna zaznava je še vedno prevladujoča.«

»Knjiga, tipanka, poleg čutnega vtisa zelo lepo ubesedi Giorgettove občutke in doživljanje. Tudi otroci so se zelo vživeli v samo pripovedovanje in občutenje. Menim, da je pripoved vsestransko uporabna, saj lahko predstavlja dobro izhodišče za marsikatero dejavnost v vrtcu.«

Zaključek

Projektno delo je otrokom omogočilo izkustveno in situacijsko učenje. Čeprav so bili kurikularni cilji s področja naravoslovja, so se dejavnosti prepletale z vsemi področji kurikula. Menimo, da je s takim načinom dela omogočen celostni razvoj otrok na vseh področjih ter osmišljanje dejavnosti projekta.

Literatura

  1. Bahovec, E. (2012). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Bregant, T. (2012). Govor in učenje v luči novejših nevroloških spoznanj. V M. Sivec, F. Fras Berro (ur.), Kako otrok raziskuje, se uči in izraža: področje narave, jezika ter učenje učenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Bregant, T. (2015). Čuječnost za odrasle, ki delajo z otroki: kako polno zaživeti. Didakta, 15 (182), 54−57.
  4. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I. idr. (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
  5. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
  6. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Prevedla M. Zupančič in M. Winter. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  7. Tomšič Čerkez, B. in Podobnik, U. (2015). Igraj se s črtami. Priročnik za predšolsko likovno ustvarjanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Foto: osebni arhiv.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Projekti i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.