Gozd jeseni

ingrid_jug

Ingrid Jug

Učna priprava

Učiteljica : Ingrid Jug
Tedenska ura :
Razred : 1.a
Predmet : Spoznavanje okolja
Tematski sklop: JAZ IN NARAVA
Učna enota : GOZD JESENI

Učni cilji:

Globalni učni cilji:

  • učenci spoznajo gozd kot življenjski prostor.

Operativni učni cilji:

Učenci:

  • preko pogovora spoznavajo pomen gozda
  • opazujejo, opisujejo in primerjajo listopadna drevesa;
  • prepoznavajo in poimenuje nekatera gozdna drevesa, ki jim jeseni odpade listje;
  • opišejo obliko in barvo listov hrasta in bukve, jih med seboj primerjajo in naštejejo razlike;
  • prepoznavajo, spoznavajo in poimenujejo plodove hrasta in bukve;
  • opazujejo in opišejo skorjo hrasta in bukve;
  • iščejo, opazujejo in spoznavajo drobne živali v gozdnih tleh in pod lubjem dreves;
  • poskusijo opisati, primerjati in narisati najdene drobne živali;
  • opazujejo pisanost barv, v tišini prisluhnejo šelestenju in šumenju listja v krošnjah dreves, petju ptic in vsem ostalim zvokom v gozdu;
  • z uporabo vseh čutil spoznavajo gozd in neposredno ugotavljajo njegov pomen v naravi in za človeka;
  • doživljajo lepoto gozda;
  • s tipom dojemajo različnost lubja dreves;
  • navajajo se na gozdni bonton, na lep odnos do gozda in narave;

Vzgojno učni cilji:

Učenci:

  • razvijajo občutek za varovanje okolja;
  • spoznavajo bonton v naravi;
  • se znajo primerno vesti na sprehodu;
  • razvijajo sposobnost sklepanja na osnovi neposrednega opazovanja.

Psiho motorični učni cilji:

  • učenci razvijajo fino motoriko in ročne spretnosti z izdelovanjem izdelkov.

Metode dela: razlaga, pogovor, poslušanje, praktično delo, raziskovanje, sodelovalno učenje, neposredno opazovanje, prikazovanje, risanje.

Oblika dela: skupinska, frontalna, individualna, delo v dvojicah;

Učni pripomočki:

  • naravoslovni pripomočki;
  • lupe za opazovanje;
  • steklene posodice, lopatke;
  • papir formatov A3, A4;
  • svinčniki, barvice, voščenke;
  • lepilni trak, škarje;
  • zobotrebci;
  • gozdni plodovi (kostanj, žir, želod, ježice kostanjev,…), različni listi dreves;
  • lepilo;
  • rutice.

Medpredmetne povezave: slovenski jezik, športna vzgoja, likovna vzgoja.

Priloge: učni listi, navodila za delo po postajah.

1. Otrokovo doživljanje narave

Otrok doživlja okolje, naravo, z vsemi svojimi čuti. Le tisto, kar odkrije in spoznava z veseljem, mu bo priraslo k srcu, le za tisto, v čemer bo spoznal vrednost, bo pripravljen posledično tudi prevzeti odgovornost. Življenje otrok postaja čedalje bolj odtujeno od narave, zato potrebujejo vzgojo v tej smeri, da bosta z naravo postala prijatelja.

Obstaja veliko dejavnosti, ki z malo domišljije ponujajo tako otrokom kot odraslim prijetno doživljanje narave. V tem bi omenila tako imenovano »tekoče učenje«(Cornell, 1989), ki temelji na sitemu štirih stopenj, ki se prelivajo druga, v drugo in s svojo prilagodljivostjo omogoča neskončno raznolikost doživljanja narave in svobodno odločanje glede na trenutne potrebe in dane možnosti.

Omenjene štiri stopnje so:

  1. stopnja: zbuditev navdušenja,
  2. stopnja: usmeritev ali osredinjanje pozornosti,
  3. stopnja: neposredna izkušnja, doživljanje,
  4. stopnja: delitev navdiha z drugimi.

Brez navdušenja, osebne zavzetosti, torej ne moremo doživeti smiselne izkušnje narave, vendar samo to ni zadosti. Če nismo zbrani in pozorni na dogajanje okrog sebe, se bomo le stežka zavedali narave okrog sebe ali česar koli drugega. Ko pa dosežemo oboje, tako navdušenje kot zbranost, pa se lahko prične neposredna izkušnja, doživljanje, zavedanje tega kar vidimo, slišimo, se dotikamo in vohamo. Vendar pa šele ko svoje izkušnje, oziroma doživljanje delimo z drugimi, postanejo čistejše in trdnejše. (Cornell, 1989, str. 18 – 19).

Vloga učitelja kot vodnika pri raziskovanju in doživljanju narave z otroki pa je vse prej kot enostavna.

Otroci se na naša opazovanja odzovejo veliko bolj sproščeno kot pa na razlage v učbenikih.

Nekateri otroci niso vajeni opazovati narave od blizu, zato moramo najti stvari, ki jih bodo zanimale, in jih voditi. Vključiti moramo vsakega otroka posebej, tako da sprašujemo in opozarjamo na zanimive slike in zvoke.

Konstruktivistični pristop k učenju

Konstruktivitizem se v sodobnih pristopih dela pojavi kot najbolj splošno sprejet teoretični okvir za poučevanje učenja. Učenec sam z aktivno udeležbo v procesu učenja gradi in pridobiva znanje. Konstruktivizem razlag nastajanje naravoslovnega znanja kot miselno konstrukcijo, kjer se nove izkušnje osmislijo tako, da se povežejo z že obstoječo pojmovno strukturo. Tukaj je učenje proces, v katerem se novo znanje gradi s povezovanjem novih informacij v staro strukturo znanja in s tem preoblikuje.

Bistvene značilnosti konstruktivističnega pouka so:

  • ob konstruktivističnem načinu učenja je otrok pripravljen, da sam razmišlja o zastavljenem problemu v soočenju lastnega razmišljanja z razmišljanjem vrstnikov;
  • v procesu je učenec stalno usmerjen v izkustveno učenje, skozi praktične aktivnosti znanja, spretnosti in sposobnosti usvaja, dograjuje in dopolnjuje;
  • posameznik se mora v procesu učenja neprestano prilagajati, upoštevati druge, stalno dokazovati svoje prepričanje, utemeljevati lastno razmišljanje in početje ter skrbeti za dogajanje, ki ga bo privedlo do želenega rezultata,
  • učenec ima neprestano nadzor nad lastnim delom, vedenjem in znanjem,
  • odločilnega pomena je otrokovo predznanje, ki vsebuje intuitivne predstave, naivna pojmovanja in celo napačne ideje, ki jih otrok dobi v svojem fizičnem okolju (Krapše, 1999; povz. Po Kosovan, 2007, str. 32 – 33).

2. Tematski sklop, operativni cilji in primeri dejavnosti v 1. razredu

slika1

3. Minimalni standardi znanja, ki se nanašajo na gozd kot življenjski prostor pri predmetu spoznavanje okolja

slika2

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Priprema za nastavu i označen sa , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.