Sodelovalno učenje četrtošolcev in devetošolcev

metka_nuncic

Metka Nunčič

Uvod

Na šoli smo izvedli tehniški dan z naslovom Viri energije in prihranki v sodelovanju med učenci 4. in 9. razreda. Učenci so si med seboj različni po videzu, razmišljanju, vedenju, vrednotah, zato prihaja med njimi včasih do nesoglasij in neprimernega vedenja. Šola je ustanova, v kateri se učimo strpnosti do drugačnosti, pomoči sovrstnikom, samospoštovanja in spoštovanja drugih. Ena od metod socializacije in urjenja komunikacijskih spretnosti učencev je tudi sodelovalno učenje, ki je lahko tudi uspešna učna metoda.

Sodelovalno učenje

Sodelovalno učenje je ena izmed oblik učenja, ki poleg kognitivnih procesov poudarja predvsem socialni vidik učenja, saj ceni hkratno sodelovanje vseh učencev v razredu. Učenci preko razmisleka, delovanja, odkrivanja in reševanja nalog aktivno izgrajujejo svoje znanje ter obenem razvijajo komunikacijske, sodelovalne in socialne veščine. Če želijo doseči zastavljeni cilj, morajo pozitivno sodelovati s sošolci, si izmenjati ideje, razmišljanja, vprašanja in odgovore. Svoje znanje lahko primerjajo z drugimi, ga dopolnijo in utrdijo. Sodelovalno učenje prinaša vrsto pozitivnih učinkov, je učenje, ki spodbuja večjo aktivnost učencev, timsko delo, pozitivno psihosocialno klimo v razredu, motivacijo in veselje do učenja. Takšen način dela ni le popestritev pouka ali oddih od učiteljeve razlage. Je učenje za življenje, ki omogoča socialno rast, s pomočjo katerega si učenci privzgojijo odgovornost za skupen cilj, za dobro opravljeno delo, obenem pa se naučijo aktivno poslušati in komunicirati kot enakovredni partnerji. Prek različnih oblik sodelovalnega učenja se vzpostavljajo in krepijo tudi medsebojni odnosi.

Končni cilj sodelovalnega učenja je, da učenci opravijo zastavljeno nalogo, dosežejo skupni cilj in da usvojijo neko znanje ali spretnost.

Poseben poudarek učenja in sodelovanja v skupini je v vzpostavitvi tvornega sodelovanja med soudeleženci, v vzajemni pomoči in podpori. Odgovornosti za lastno delo in delo celotne skupine se mora zavedati vsak posameznik, h končnemu uspehu prispevajo vsi. Doseganje zastavljenih ciljev krepi pripadnost skupini, dviguje motivacijo in zadovoljstvo.

Kaj pridobimo z metodo sodelovalnega učenja

Z izvajanjem sodelovalnega učenja se izboljšajo medsebojni odnosi med učenci v oddelku in v našem primeru tudi na šoli. Učenci, predvsem tisti manj uspešni, zgubijo strah pred neznanjem in nastopanjem pred oddelkom, ker v skupini od sošolcev dobijo dodatne razlage in vzpodbude. Ko postanejo uspešnejši, se jim dvigne samopodoba. In ko učenec enkrat doživi uspeh, ko spozna, da je vloženo delo pripeljalo do tega uspeha, je tudi v bodoče pripravljen vlagati v učenje in delo vsaj toliko ali še več napora. Tako se splošno vzdušje izboljša.

Sodelovalne veščine

Sodelovalne veščine, ki naj bi jih učenci uporabljali pri skupinskem sodelovalnem učenju, so navadno drugačne od veščin, pridobljenih pri individualnem učenju. Zato moramo učence določenih sodelovalnih veščin najprej naučiti. Za dobro sodelovalno učenje so zelo pomembne komunikacijske veščine, veščina vodenja ter učenje z uporabo različnih vlog v skupini.

Izpeljava sodelovalnega učenja pri tehniškem dnevu

Za sodelovalni način učenja smo se odločili učitelji, ki smo poučevali v 4. razredu in tehniko v 9. razredu ter zaradi pozitivnih vplivov, ki jih ima tovrstno učenje na posameznega učenca in na ves razred. Gre za povezavo vsebin in učnih ciljev v učnem sklopu pretakanje snovi. Ker so bili četrtošolci zelo vedoželjni, smo menili, da bo to zanje poseben izziv.

Potek dela

Dejavnosti so potekale pet šolskih ur. Pri sodelovalnem učenju je sodelovalo 45 otrok iz 4. razreda in 35 otrok iz 9. razreda. Pet četrtošolcev in pet devetošolcev je sestavljalo posamezno skupino. Tehniški dan je potekal v 8. skupinah z različnimi temami.

Učenci 1. skupine so se pogovarjali o globalnem segrevanju, škodljivosti ogljikovega dioksida in ostalih plinov  ter o onesnaževanju. Obiskali so solkansko pokopališče in prešteli vse grobove in sveče na njih. Nato so izračunali izpust CO2 pri eni sveči in zmnožili s številom sveč na pokopališču. Ob vrnitvi v šolo so začeli izdelovati tablice z nasveti za zmanjšanje števila sveč na pokopališčih. V okviru te delavnice so napisali pismo Krajevni Skupnosti Solkan za postavitev teh opozorilnih tablic z nasveti pred/na solkansko pokopališče ter v njem vključili ugotovitve o raznih slabostih.

Učenci 2. skupine so raziskali, kolikšna je poraba električne energije na šoli. Ugotavljali so,  kje v šoli porabljamo električno energijo, kateri prostori jo največ porabijo ter koliko jo porabimo. Podatke so zapisali  in naredili diagrame. Izdelali so plakat s stolpičim diagramom, v katerem so prikazali, da smo v letu 2012 porabili največ energije pozimi in sicer januarja, najmanj pa avgusta.

image

Učenci 3. in 4. skupine so se pogovarjali o zmanjšanju porabe energije na šoli. Izdelali so opozorilne znake z besedili ali ilustracijami za varčevanje energije.

imageimageimage

Učenci 5. in 6. skupine so se ukvarjali s sončno energijo. Opazovali so Sonce kot vir energije. Izdelali so manjše hišice, na katere so pritrdili sončne celice, ki služijo prižigu luči v njej.

imageimage

imageUčenci 7. skupine so proučevali geotermalno energijo. Izdelali so maketo geotermalne elektrarne in se pogovarjali o njej.

 

Učenci 8. skupine so hoteli izvedeti kaj več o sončni energiji v domačem kraju. Opazovali so, katere hiše v Solkanu imajo na strehah sončne celice ali kolektorje. Glede na to so izdelali plakat o sončni energiji v Solkanu.

Zaključek

Sodelovalno učenje 4. in 9. razreda se je pokazalo kot zelo uspešno. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju, vsi učenci so bili maksimalno aktivni. Drug do drugega so bili strpni, povzetke so usklajevali mirno, upoštevali so mnenja drug drugega. Spoznali so, da uspešno delo v skupini ni odvisno le od enega, temveč od vseh članov. Vsak dosežek pa je spodbudil skupino še h kvalitetnejšemu delu in boljšemu, trajnejšemu znanju. Učenci so urili komunikacijske veščine in veščine za sodelovanje v skupini. Zelo močna je bila notranja motivacija vseh učencev. Mlajšim se je še posebej izboljšala samozavest. Starejši so pokazali svoje znanje, mlajši pa so svoje znanje o energiji nadgradili, obogatili. To je okrepilo tudi njihove medsebojne odnose.

Živimo v svetu nenehnih sprememb in hitrega tehnološkega napredka, ki od ljudi zahteva raznolika znanja in spretnosti. Mlade je že v času šolanja treba pripravljati na izzive in zahteve vključevanja v družbo 21. stoletja, jih naučiti živeti in delati skupaj, krepiti solidarnost, spodbujati in razvijati medsebojno sodelovanje, sporazumevanje, soodločanje in sprejemanje odgovornosti.

Literatura

  1. Učni načrt, Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
  2. mag. Alenka Tratnik, Med teorijo in prakso – Prek sodelovalnega učenja do znanja in pozitivne učne klime, Didakta november 2014
  3. Fotografije: osebni arhiv Metka Nunčič

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.