Skupno poučevanje razrednega učitelja

in športnega pedagoga v prvem triletju osnovne šole

urska_ticar

Urška Tičar

Povzetek

Delo, ki ga opravi skupina strokovnjakov, je zagotovo kvalitetnejše kot delo posameznika, saj je obdelano z različnih strokovnih področij.

Pri skupnem poučevanju razrednega učitelja in športnega pedagoga smo zasledovali naslednje cilje: večjo varnost otrok, intenzivnejšo in kvalitetnejšo športno vzgojo ter pripravo kvalitetnih programov izvajanja športne vzgoje v drugem triletju osnovne šole. Pri uresničevanju postavljenih ciljev smo skrbno načrtovali proces športne vzgoje, zasledovali novosti pri vzgoji in poučevanju mladih, usklajevali različna mnenja in nenehno nadzorovali in usmerjali delo tima razrednih učiteljec in športnih pedagogov.

Ob analizi dela smo ugotovili, da smo postavljene cilje dosegli, se pravi da smo dosegli širši pogled na športno vzgojo najmlajših v osnovni šoli. Z izmenjavo izkušenj so se znanja in izkušnje razrednega učitelja in športnega pedagoga obogatili.

Timsko delo in skupno poučevanje razrednega učitelja in športnega pedagoga je zagotovo kvalitetnješi način vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa.

1. Uvod

V nižjih razredih osnovne šole bi športni pedagogi in razredni učitelji lahko izvajali bolj varno in kvalitetnejšo športno vzgojo. Pogoj za to je interes in pripravljenost za nov način dela, ki zahteva sodelovanje razrednega učitelja in športnega pedagoga pri pripravi in izvajanju ur športne vzgoje. Če vidimo, da to delamo v dobro otrok, nam zagotovo ne bo težko.

2. Opredelitev problema

Poznano nam je dejstvo, da je za otrokov gibalni razvoj pomembno obdobje med 6. in 10. letom starosti. Takrat lahko bistveno vplivamo na njihove gibalne sposobnosti, spretnosti in znanja, zato sem pri svojem delu iskala načine, kokako otrokom v osnovni šoli nuditi čim kvalitetnejšo in varno športno vzgojo. Načinov je več, od športnih oddelkov, šola v naravi, do skupnega poučevanja s športnim pedagogom. Razredni učitelj je usposobljen za več predmetnih področij, zato je usposobljenost športnega pedagoga na športnem področju odlična kombinacija za združitev moči, ki je lahko podlaga za kvalitetno športno vzgojo. Če pa skupno puočevanje deluje kot tim, potem je to še toliko bolje, saj se vsak posamezni član tima trudi za skupni uspeh.

3. Cilji in hipoteze

Pri izvajanju skupnega poučevanja razrednega učitelja in športneg pedagoga smo si postavili v začetku tri glavne cilje, ki smo jih kasneje dopolnili.

Ob zaključku projekta sem zasledovala šest glavnih ciljev:

  • Povečati varnost otrok pri športni vzgoji.
  • Povečati kvaliteto pouka športne vzgoje na razredni stopnji, saj se razred razdeli med dva učitelja in posameznemu učencu lahko namenimo več časa, na vrsto pri vadbi pride tudi večkrat.
  • Vpeljati timsko delo med učitelji predmetne in razredne stopnje.
  • S sodelovenjem športni pedagog prenese svoje izkušnje in znanja pri poučevanju športne vzgoje na razredne učitelje in obratno.
  • Priprava gradiv in pripomočkov za skupno poučevanje razrednega učitelja in športnega pedagoga.

4. Metodologija

Projekt sem izvajala tri leta. Na osnovi izkušenj sem vsako leto kaj izboljšala ali dodala. Težišče postopkov pri delu je obsegalo:

  • Predstavitev skupnega poučevanja.
  • Oblikovanje programa dela tima za projekt skupno poučevanje pri športni vzgoji.
  • Priprava programov skupnega poučevanja razrednega učitelja in športnega pedagoga za oddelek.
  • Skupne priprave razrednega učitelja in športnega pedagoga na ure športne vzgoje.
  • Analiza dela ob polletju in po končanem šolskem letu.
  • Priprava zaključkov in upoštevanja dobrih in slabih stvari pri planiranju za naslednje šolsko leto.

Posebno poglavje je delo tima za skupno poučevanje, pri katerem sem upoštevala naslednje:

  • V timu so sodelovali učitelji, ki so želeli.
  • Učitelja v timu sta enakopravna ob upoštevanje različnih strkovnih znanj.
  • Učitelja v timu skupno načrtujeta delo pri športni vzgoji ter ga tudi spremljata.
  • Pri urah športne vzgoje oba učita vse otroke.

Skupno poučevanje sem izvajali na tri načine:

  • Razredni učitelj in športni pedagog poučujeta skupaj vse ure športne vzgoje.
  • Razredni učitelj in športni pedagog poučujeta samo eno uro tedensko.
  • Razredni učitelj in športni pedagog poučujeta skupaj pripravita plan ur športne vzgoje, ure športne vzgoje pa izvaja samo razredni učitelj.

5. Rezultati

Najpomembnejši realizirani cilji so naslednji.

  • Povečana je varnost otrok pri pouku športne vzgoje in večja kvaliteta pouka športne vzgoje zaradi manjših vadbenih skupin in učitelj ima več časa za posameznega otroka.
  • Delo timov učiteljev je uspešno in tudi pri ostalih učiteljih vzbuja željo po skupnem poučevanje športne vzgoje, željo sodelovati v timu.

Športna znanja in spretnosti otrok so višjem nivoju kot pri tistih, ki skupnega poučevanja niso imeli. Otroci so bili s takšnim načinom poučevanja športne vzgoje zelo navdušeni in zadovoljni. Pomebno je, da je prišlo do izmenjave znanj in izkušenj med učitelji predmetne in razredne stopnje. Tako pridobljena znanja in izkušnje ter v timu pripravljena in izdelana gradiva sem prenesla tudi na učitelje, ki niso sodelovali pri skupnem poučevanju.

Pri skupnem poučevanju smo dosegli pozitivne rezultate. Razredni učitelji smo bili najbolj zadovoljni, če je športni pedagog sodeloval pri planiranju in vseh urah športne vzgoje. S tem načinom so bili zadovoljni tudi otroci. Poleg večje kvalitete, intenzivnosti vadbe in varnosti, je pri tej obliki skupnega poučevanja manjša verjetnost, da bi ure športne vzgoje odpadale. Nekaj manj zanimanja je bilo za delo, kjer sta razredni učitelj in športni pedagog skupno ure športne vzgoje zgolj načtovala, izvajal pa jih je razredni učitelj, vendar včasih ni potekalo tako, zaradi organizacije dela.

Če pa gledamo na skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja z vidika strokovnega tima, pa ugotavljam, da ima timsko delo precej prednosti pred individualnim delom. Glavne prednosti so naslednje:

  • Več idej pomeni lažje načrtovanje, bolj zanimiv, dinamičen in kvalitetnejši pouk.
  • Medsebojno dopolnjevanje članov pedagoškega tima.
  • Imamo več individualiziranega in diferenciranega dela z učenci, večje je varnost hitrejše so povratne informacije do učitelja.

6. Zaključek

Z uvajanjem skupnega poučevanja razrednega učitelja in športnega pedagoga smo dosegli kvalitetnejšo športno vzgojo v nižjih razredih osnovne šole. Ker sta bila pri urah prisotna dva učitelja, lahko učitelj posameznemu učencu nameni več časa. Vadba pri urah športne vzgoje je intezivnejša in bolj varna. To pa je dobro izhodišče za kvalitetno delo pri urah športne vzgoje. Prav tako prihaja do bogate izmenjave izkušenj, medsebojne pomoči in do dopolnjevanje znanja dveh učiteljev.

7. Literatura

  1. Čoh, M., Škof, B., M.,… (1994, 1996). Cilji šolske športne vzgoje. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Pirc, M.,… (1984). Priočnik za pedagoge športne vzgoje. Ljubljana, Šolski center za telesno vzgojo.
  3. Sluga, S. (1981). Telesna vzgoja za nižje razrede osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga.
  4. Polak, A. (1998). Timsko delo v šoli. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.