Raziskovanje ljudskega običaja

magda_humar

Magda Humar

Uvod

Cilj raziskovanja ljudskega običaja pustovanje je bil, kako vrtčevskim otrokom na primeren način približati dediščino domačega kraja ter v raziskovalno nalogo vključiti starše in stare starše z namenom medgeneracijskega povezovanja. Kulturna dediščina, na katero tako radi pozabimo, je prav gotovo zakladnica vrednot in vedenja, ki ga je potrebno prenašati iz roda v rod.

Opredelitev problema

Vprašanja učiteljice:

  • Kako so pustovali dedki in babice?
  • Kakšne obleke in maske so imeli?
  • Kako so se imenovale posamezne pustne šeme?

Zbiranje informacij

tablica

Potek raziskovanja

clip_image002Otrokom sem pokazala staro, narobe obrnjeno moško obleko. Istočasno sem jim pokazala obleko za princeso. Otroke sem vprašala, za katero priložnost nosimo taka oblačila?

Slika 1. Otroci ugibajo

Otroci so takoj ugotovili, da si obleko princese lahko oblečejo za pusta. Domnevali so, da so bile tudi njihove babice princese tako kot oni, zato niso takoj povezali narobe obrnjeno staro obleko s tem ljudskim običajem.

Z vprašanji, na katera so otroci ustno odgovarjali, sem jih spodbujala k razmišljanju o pustovanju nekoč:

Kako so pust praznovali dedki in babice v mladih letih?

  • Hodili so od hiše do hiše.
  • Oblekli so se tako kot mi, le v strgane obleke.

Kako so bili oblečeni?

  • Oblečeni so bili v indijance, kurente in ciganke.
  • Oblečeni so bili v živalske kožuhe.

Kje so dobili obleke?

  • Obleke so dobili doma na podstrešju ali pa jim jih je kdo posodil.
  • Zašila jih je mama.

Kaj so imeli na glavi?

  • Na glavi so imeli klobuke, maske in lasulje.
  • Namesto lasulje so imeli ovčjo volno.

Iz česa so bile izdelane maske?

  • Iz kartona, volne.

Kaj so počeli pri hiši?

  • clip_image004Pobirali so klobase in jajca.

Podatke smo preverili še pri starih starših, v literaturi in prinašanju starih pustnih oblačil in predmetov.

Slika 2. Maske iz papirja

Obisk babice

Babico smo vprašali, če bi nam povedala kaj zanimivega o pustu nekoč. Željno smo pričakovali pripovedi iz njene mladosti.

Otroci so izvedeli:

  • Da so se oblačili v enostavne stare obleke, ki so si jih sposodili od njihovih starih staršev.
  • Obraz so si namazali z ogljem.
  • Enostavne maske so si izdelali iz kartona v velikosti glave.
  • Majhni otroci so dobili po hišah jabolka ali orehe.
  • V sprevodu je bilo vedno veliko ljudi.
  • Najbolj znana maska je bila Drinko, ki je bila zavezana na »ketne«, na glavi je imela kravje roge in oblečena je bila v narobe obrnjen kožuh. Okrog pasu je imela privezan zvonec. Od tod tudi njegovo ime: drin, drin – Drinko.
  • »Na Pladnji« so pustno šemo, ki je bila oblečena v moškega in je imel na glavi klobuk, zažgali tako, da so ga polili z bencinom. Župnik je pripravil govor in vsi prisotni so »jokali«.
  • Čeprav se ne obuja več starega običaja pustovanja, se je do današnjih dni ohranilo zažiganje »pusta« na istem kraju.

Enega dečka je zanimalo, če so jim pri vsaki hiši kaj dali. Babica je odgovorila, da vedno, kajti drugače je bila to sramota za tisto hišo. Če pa kdo vrat ni odprl, so v okna metali jajca. Po babičinem ustnem izročilu smo izdelovali maske iz paketnega papirja.

Obisk potujoče knjižnice

clip_image006Prihod potujoče knjižnice smo v tem času izkoristili za brskanje po knjigah, ki govorijo o tem starem ljudskem običaju.

Slika 3. Brskanje po literaturi

Knjige smo si z zanimanjem ogledali in ob fotografijah spoznali, kakšne so bile nekoč maske clip_image008na Primorskem in tudi v drugih krajih Slovenije. Otroke je najbolj pritegnila maska kurenta. Največ pozornosti so posvetili knjigi, v kateri so bili opisi in fotografije prav posebnih mask v okolici našega domačega kraja. Iskali smo lik Drinka, ki je najbolj značilen za naš kraj, vendar ga žal nismo našli v nobeni knjigi.

Slika 4. Risanje pustnih mask

Po ogledu fotografij so otroci narisali različne pustne like, značilne za takratno obdobje. Njihove slike so bile zelo izvirne.

Zbiranje oblačil, pripomočkov

clip_image011Razna stara pustna oblačila, obutev, stare predmete, ki so jih dobili v ta namen, in stare fotografije smo razstavili v garderobi. Dobili smo tudi eno staro fotografijo, ki predstavlja pustni sprevod pred petdesetimi leti. Na njej se dobro vidi, kako se policist pelje na čelu sprevoda z motorjem.

Slika 5. Stara fotografija pustovanja

clip_image013Otroci so se tudi sami oblekli v stare obleke in ob tem zelo uživali. Zanimive so jim bile stare torbice in rute, ki so jih nekoč nosile ženske na glavi.

Slika 6. Oblačenje v stara oblačila

Zaključek

Otroci so izvedeli, da so nekoč pustovali drugače kot zdaj. Veliko stvari smo izvedeli iz pripovedovanja babice, starih staršev in iz literature. Tudi predmeti na razstavi so nam odgovorili na nekatere dileme in nam omogočili vpogled v preteklost.

Učenci so bili zelo navdušeni nad raziskovanjem. Zanimive so jim bile doma izdelane maske.

Zanimanje kljub končanemu projektu ni pojenjalo, saj so otroci z navdušenjem sprejemali ljudsko izročilo in se s prinesenimi oblekami in pripomočki igrali v prosti igri, brez vodenja.

Fotografije – osebni arhiv

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.