Raziskovanje različnih okolij domačega kraja

irena_platise

Irena Platiše

Znanje, ki ga pridobimo z digitalnim učenjem, ali učenci v šolskih učilnicah, ni enako tistemu, ki ga pridobimo iz lastnih izkušenj v resničnem svetu, kažejo raziskave. S hitrim razvojem tehnologije otroci preživljajo več časa znotraj šolskih prostorov in v digitalnem svetu ter manj zunaj, v naravi. To lahko slabše vpliva na njihov miselni proces, saj si naši možgani stvari bolje zapomnijo, če jih izkusijo, kot pa če jih zgolj preberejo, vidijo, slišijo.

Strokovnjaki so ugotovili, da človeški možgani stvari bolje dojemajo, kadar jih vidijo fizično, v resničnem svetu. S številnimi študijami, kot je tudi poskus zlaganja kock pri otrocih, so ugotovili, da se otroško dojemanje spremeni, če te kocke zlagajo fizično ali prek zaslona digitalne naprave. Zgolj gledanje neke dejavnosti na zaslonu ali v učbeniku ne omogoča poglobljenih izkušenj. Otroci za boljše razumevanje pojavov torej potrebujejo resnično, ne zgolj navidezno izkušnjo. (Povzeto po ScienceNordic, 9. 1. 2018)

Ker je torej za otroke zelo pomembna osebna izkušnja ter učenje v/iz narave, se pri svojem delu kot učiteljica večkrat poslužujem različnih oblik dela na prostem.

V pomladanskih mesecih sem izvedla dopoldansko (5 urno) delo na terenu. Poudarek je bil na spoznavanju domačega kraja oziroma na spoznavanju in doživljanju različnih življenjskih okolij domačega kraja (travnika, vode, vinograda, gozda in vrta). Naravoslovne vsebine sem povezala s športom-pohod, orientacijo, ekološko ozaveščenostjo, skrbjo za naravo…

Učenci so že ob najavi terenska dela zelo navdušeni, zato dodatne motivacije za izvedbo niti potrebovali niso.

Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, različna življenjska okolja

Cilji, ki naj bi jih učenci tekom dopoldneva osvojili:

Učenci:

  • scvetkicepoznajo različna naravna življenjska okolja v domačem kraju,
  • vedo, da različna življenjska okolja nudijo bivališče različnim rastlinam in živalim,
  • opazujejo in raziskujejo različna življenjska okolja v spomladanskem času,
  • iščejo podobnosti in razlike različnih življenjskih okolij,
  • z različnimi čutili (tip, okus, sluh, vid…) občutijo/začutijo svet okoli sebe,
  • se urijo v „branju“ zemljevida,
  • krepijo svojo zavest v skrbi do narave,
  • tekom dopoldneva krepijo pozitivne medprijateljske vezi.

Opis terenskega dela

1. Uvod

Učence sem tokrat zbrala na zelenici ob šolskem igrišču. Usedli smo se na tla in preko različnih igric/dejavnosti začutili naravo.

  • zaprli smo oči in prisluhnili jutranjemu ptičjemu petju,
  • pobrali kamenček in ga otipali,
  • z bosimi stopali smo se sprehodili po jutranji rosi,
  • opazovali in opisovali smo drevesa /cvetlice, ki so zacvetele ob šolskem igrišču.

Nato sem učence pripravila za terensko delo:

  • pregled nalog, ki jih bodo reševali na terenu,
  • razlaga branja zemljevida-ponovitev,
  • varnost,
  • skrb za naravo (hodimo po urejenih poteh, ne uničujemo cvetja, rastlin, pobiramo smeti, ki jih najdemo na poti…),
  • razdelitev materiala, ki ga bodo učenci odnesli na delovne postajo.

2. Terensko delo

zemljevidUčenci so po skupinah odšli na teren. Zaradi varnosti jih je spremljala ena učiteljica. Vendar pa smo dovolile, da so delo opravljali čim bolj samostojno. Dovolile smo jim, da so sami raziskovali naravo. Njihove spodbude, beseda, dejanja so umerjale pogovor, aktivnosti. Učni list je bil okvir, delalo in pogovarjalo se je še veliko več.

Učenci so na teren odšli s pomočjo zemljevida, na katerem je bilo s fotografijo označenih pet postajališč. Na vsakem postajališču so učenci rešili predvidene naloge.

3. Zaključek

Skupaj z učenci smo se zbrali pri peskovniku. Učenci so izdelali preprosto maketo clip_image002domačega kraja in ponazorili kotičke (življenjska okolja), ki so jih obiskali danes. Ob maketi so učenci pripovedovali o svojih izkušnjah, spoznanjih in doživetjih na današnjem terenskem delu.

Skupaj smo pregledali tudi rešene učne list in razpredelnice z nabranimi »zakladi« različnih življenjskih okolij.

Pomembnih dejstev

Katere nadosebne vrednote so spodbujene pri učencih med učno vsebino?

  • SPOŠTOVANJE NARAVE IN SKRB ZA STANJE NAŠEGA PLANETA (Učenci so bili cel dan pozorni, kje so hodili, da niso uničevali/pohodili mladih rastlin, v gozdu so bili tihi in mirni, da niso plašili gozdnih živali, med potjo so pobirali smeti, ki so jih našli in jih ob koncu dneva razvrstili v pravi zabojnik, pri reševanju nalog na travniku niso trgali cvetlic, temveč so jih opazovali, tam, kjer so jih našli, tetam na vrtu so pomagali pri sajenju…)

Katere kompetence so učenci pridobili za oblikovanje trajnostne prihodnosti?

  • UČENCEM JE BILO OMOGOČENO, DA SO SE ZAVEDALI MEDSEBOJNE POVEZANOSTI – JAvrtZ, TI IN SVET OKOLI NAS.

Vsi smo med seboj povezani in odvisni. Skupaj skrbimo za naravo, a jo tudi spreminjamo, urejamo… Vsi smo delček nečesa večjega. S pomočjo kmetic na vrtu so se resnično povezali med seboj, s sosedi in okoljem.

  • UČENCEM JE BILO OMOGOČENO SODELOVANJE, UDELEŽBA IN PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI TER USMERJANJE LASTNEGA UČENJA.

Učenci so imeli celo dopoldne priložnost sodelovati v najrazličnejših aktivnostih. S svojimi ugotovitvami, spodbudami, mnenji so usmerjali svoje lastno učenje. Njihovu ugotovitve so usmerjale „učenje“.

  • UČENCI SO RAZMIŠLJALI O TEM, KAJ SO SE NAUČILI IN NA KAKŠEN NAČIN

drevoŽe na terenu in v zaključnem delu dneva so učenci povzemali svoja spoznanja. Govorili so o povezavah vinograda z gozdom. Npr da je bilo v vinogradu toplo, v gozdu pa še hladno. Ugotovila so, zakaj so kmetje vinograd postavili ravno na sončno stran

Prepoznavali so podobnosti in razlike med rastlinami v vinogradu, travniku, vrtu, reki, gozdu. Z objemanjem dreves so razmišljali o starosti dreves.

Katera področja učenčevega življenja so vključena v učni vsebini?

  • POVEZANOST Z UČENCI SAMIMI (Vsak je naravo doživljal te dan po svoje.)
  • POVEZANOST Z NARAVNIM OKOLJEM (Skozi celotno dopoldne so bili v naravnem okolju.)
  • POVEZANOST Z OKOLJEM, KI GA JE OBLIKOVAL ČLOVEK (vrt, vinograd, delno travnik in gozd))
  • SPODBUJANJE AKTIVNEGA PRENOSA ZNANJA MED IZKUŠNJO IN PO NJEJ (Učenci so že na terenu uporabljali in povezovali svoja znanja. Po vrnitvi smo v pogovoru povezovali izkušnje in se pogovorili, kje in na kakšen način bodo svojo znanja lahko uporabili naprej. Npr. sejanje in sajenje rastlin na vrtu/polju. Pri ugotavljanju plovnosti predmetov, so ugotovili, iz česa bi lahko naredili preprost čolniček/splav-les. Ugotavljali so, zakaj so kmetje pokosili travnik, zakaj ženice sadijo zelenjavo na svojih vrtovih…)
  • POVEZANOST Z LOKACIJO (Raziskovanje domačega kraja-močna povezanost z okoljem.)
  • VZPODBUJANJE IN POVEČANJE RADOVEDNOSTI (Ugotavljanje plovnosti, iskanje rastlin in živali na travniku in v reki, iskanje zakladov v vsakem izmed okolij…)
  • DELOVANJE IN UŽIVANJE V NARAVNEM OKOLJU (Učenci so celotno dopoldne neizmerno uživali v raziskovanju.)
  • VKLJUČEVANJE UČENCEV Z GLAVO (so razmišljali in povezovali svoja znanja), SRCEM (pozitivno doživljanje in raziskovanje narave) in ROKO (veliko stvari so iskali, preizkušali, tipali…)
  • UPORABA RAZLIČNIH METOD (preizkušanje, tipanje, okušanje, iskanje živali in rastlin, opazovanje, pogovor, … ) IN ODRIVANJE NEČESA NOVEGA (plovnost)

4. Sklepne misli

Učenci so znali v peskovniku prikazati različna življenjska okolja v Žužemberku. Znali so prenesti svoje izkušnje v pogovor in razmišljanja, zakaj nekatere živali npr. živijo samo v gozdu in ne tudi na travniku ali obratno, zakaj lahko mravljico najdemo na travniku, vrtu in gozdu.

Tudi čustveni odziv je pomemben. Skozi celotno dopoldne se je kazala motiviranost in sproščenost otrok. Otroci so bili dovzetni za vsa nova spoznanja. In kadar se nekdo uči v veselj in zabavi, potem so velike možnosti, da ta spoznanja ohrani in po njih tudi živi.

KrkaDa so učenci uživali mi povedo tudi nešteto vprašanj/opazk/misli otrok na terenu. Predvsem pa tudi vsakodnevno spraševanje: Kdaj gremo spet raziskovat? A bomo šli še enkrat za dalj časa lovit travniške živali? Ali nam boste še kdaj dovolila, da raziskujemo dno reke Krke?

Ja, seveda bom dovolila. Čim prej in čim večkrat. Vidim, da od tako izpeljanih učnih vsebinah učenci odnesejo mnogo več.

Skupaj smo preživeli čudovito dopoldne. Prijetna izkušnja, ki je povezala tudi nas tri učiteljice spremljevalke.

5. Literatura

  1. UČENJE NA PROSTEM ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ –plakat
  2. htpp://eucilnica.csod.si
  3. http://http//sciencenordic.com/digital-knowledge-poor-substitute-learning-real-world

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.