Projekt, ki je združil preteklost s sedanjostjo

in povezal štiri države

katja_hodnik

Katja Hodnik

Uvod

Da bi mladi bolj poznali pomen tradicije in dediščine svojega kraja in da bi v dediščini ponovno odkrivali koristne stvari za današnji čas, je bil eden glavnih razlogov za mednarodni projekt z naslovom Kaj so roke naših babic znale. V projektu so sodelovale štiri šole povezane preko eTwinning-a, spletnega portala skupnosti evropskih šol, ki pedagoškim delavcem, ki delajo v šolah po Evropi, omogoča povezovanje, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo izkušenj. Naša šola OŠ Šentjernej kot vodilna partnerica v projektu je sodelovala s tremi tujimi partnerskimi šolami iz Srbije, BiH in Hrvaške: OŠ Olga Milošević Smederevska Palanka, OŠ Svet Sava Foča in OŠ Blage Zadre Vukovar.

Predstavniki učiteljev in učencev OŠ Šentjernej so obiskali vse partnerice na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Vse šole pa so s svojim predstavniki obiskale Šentjernej in sodelovale na zaključni konferenci.

Predstavitev dejavnosti OŠ Šentjernej

Učenci so se projekta zelo veselili, saj so vedeli, da bodo dejavnosti v šoli drugačne, zanimive in predvsem praktične. Skoraj v vsakem oddelku od 2. do 6. razreda so, kot bi odgrinjali tančico, pokukali v svet preteklosti in mu podali roko sedanjosti.

Od lanskega oktobra do danes so prehodili zanimivo pot raziskovanja, spoznavanja, učenja in ustvarjanja. Na šoli se je tako odvilo okoli 25 različnih aktivnosti, ki jih je vodilo več kot 30 mentorjev.

Dejavnosti projekta smo razdelili v štiri sklope, ki jih povezuje skupna misel.

… PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI …

… so znali reči v preteklosti in tudi danes. Hrana je osnovna potreba in snov, ki nas povezuje. Ljudje so včasih znali preživeti s tistim, kar so pridelali doma. Zelenjavni vrt je bil pred vsako hišo, vsaka družina, ki je imela kaj zemlje jo je obdelovala. Tudi sadovnjake z domačimi sortami sadja so imeli. Kuhali so stare, preizkušene jedi. Nekatere med njimi so spoznali tudi naši učenci.

imageV 3. c so spoznavali zelišča, jih poizkušali in delali namaze. Poleg ostalih vitaminov v hrani so odkrili vitamin L – ljubezen. Hrana ima drugačen okus, če je narejena z ljubeznijo. 3. d je presenečeno ugotavljal, da je bilo suho sadje včasih pravimagea dragocenost, zlasti hruške, ki so bile sladke kot bomboni. Povabili so Hanino babico, da jim je povedala recept za sadni kruh, rezali so hruške na krhlje in jih posušili.

imageSladke dejavnosti so se veselili tudi učenci, ki prejemajo dodatno strokovno pomoč, saj so zvezke in učbenike zamenjali z maso za piškote.

Učenci 4. d in sedmošolci z gosti iz Poljske so spoznali, da je bil kruh pri naših prednikih in je še danes v našem jeziku pojem, ki pomeni življenje in preživetje:

  • priti do kruha,
  • biti kruha lačen,
  • biti kruha sit,
  • spraviti otroka do kruha.

Na Dolenjskem so gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Da na šentjernejskih poljih uspevajo različne vrste žita, so spoznali prvošolci in drugošolci, ko so jih obiskale članice Društva kmetic Šentjernej in jim pokazale, kako se izdelajo pletenice, ptički, parkeljni, polžki, prašički in rožice.

image

Ostali četrtošolci so poizkušali tudi jedi iz mladosti dedkov in babic. Pripravljali so ocvirkovo in riževo potico, koruzne in ajdove žgance, zaroštani močnik, kruhove makarone, krompir v oblicah, flancate, praženo ječmenovo kavo… Tako kot četrtošolci so tudi šestošolci pridno zbirali različne recepte in jih nato zapisali pri uri gospodinjstva.

Drugošolci so se odpravili po poteh kulturne dediščine. Najdlje so se zadržali v kmečki hiši, kjer so spoznali črno kuhinjo in v krušni peči spekli okusno pogačo. Ko so čakali na dobrote iz krušne peči, so prisluhnili zgodbam o tem, kako so nekoč živeli, se pomerili v metanju podkev …

Šentjernejska dolina je bila včasih znana po lončarstvu. Babice so nam povedale, da so imele njihove mame in stare mame v kuhinji veliko lončenih posod. Kupovale so jih na sejmih ali pri lončarju. Žganci iz take posode so bili še bolj okusni. Posebna je bila posoda za vino, imenovana »firkl«,iz »latvice« so otroci pili mleko. Danes g. Silvija Goršin prenaša znanje, ki ga je prejela od deda in očeta. Tretješolci so pri njej izdelali skodelico, člani oblikovalnega krožka pa so sami izdelali še ostale glinene posode.

imageimageimage

Nit skozi šivankino uho

Nekoč se je veliko pletlo, kvačkalo, šivalo, klekljalo …, potem pa smo ob poplavi strojno izdelanih dodatkov malo pozabili na doma narejene izdelke.

Ročna dela so v svetu po raziskavah že dolgo znana kot delo, ki ima pomembno vlogo pri imagerazvoju finomotoričnih spretnosti, čutnega zaznavanja, sproščanja, umirjanja uma in bistrenja misli. »Možgani odkrivajo, kar prsti raziskujejo.« Roke so čudovit in natančen inštrument, s katerim se namreč izrazi srednji del človeškega bitja – srčni del. Da je temu res tako, so v pol leta spoznali tudi nekateri učenci.

Mnogi med njimi so potrebovali veliko poguma in volje, da so se lotili šivanja, klekljanja, pletenja in kvačkanja. Pri oblikovalnem krožku so tako nastale blazinice, pri pletenju so si najbolj vztrajni spletli šal, kvačkali so majhne in večje prtičke, izdelali majhno volneno kapico in še kaj. Četrtošolci so pri likovni umetnosti izvirne čipke predstavili tudi z likovnim izdelkom. Petošolci so klekljali in šivali že v šoli v naravi na Vojskem, na tehniškem dnevu pa našili čudovite petelinčke. Ustvarjalna žilica se je širila in spretni prsti so ustvarjali tudi pred, med in po pouku. Tudi babice so iz svojih pletilk obrisale prah in pomagale z nasveti. Telo se je umirilo. Čas je tekel drugače. Izkusili so tišino in nepopisno veselje ob uspehu.

imageimageimage

Četrtošolci so pri pouku angleščine spoznali, da so se oblačila, ki so jih nosili nekoč, precej imagerazlikovala od današnjih. Kakšni so bili materiali, vzorci in kroji oblačil oziroma narodnih noš v naši domači pokrajini in v tujih deželah, so si lahko ogledali tudi na delavnici oblačilne dediščine, ki so jo učenci naše šole z mentorico folklorne skupine pripravili v sodelovanju z gosti s Poljske.

Da čas hitreje mine

Zvečer s kurami spat,
zjutraj s ptički vstat,
dan je treba iskat.

Če si človek čas pravilno razporedi, ga je dovolj. Ljudje so vedno našli čas za delo in sprostitev, kjer so lahko izražali svojo ustvarjalnost in uresničevali nove ideje. Umetnost navdihuje, osmišlja in bogati naš vsakdan.

imageVsak čebelar je že od nekdaj ponosen na svoj čebelnjak in poslikane panjske končnice. Petošolci so to starodavno umetnost obudili in nastale so čudovite poslikave, ki so danes lahko lepo darilo.

Zanimivo je bilo tudi pri pouku zgodovine, v okviru katerega so šestošolci raziskovali, s kakšnimi igračami so se igrali dedki in babice. Babice so se seveda igrale s punčkami, ki so bile iz cunj. Podobne so izdelali tudi učenci sami. Drugošolci so sami so na karton izdelali španimageo ali mlin, od doma pa so prinesli fižolčke in koruzo in igra se je lahko začela. Zanimive so se jim zdele še ristanc, brk in igre s kamenčki. Domišljija nekoč tako kot danes ni poznala meja.

Gobelini so bili posebna strast babic, ki so ure in ure vtikale iglo, da so nastajale slike, ki so krasile stene. Ta izziv naše učence še čaka. Zaenkrat so si ogledali le razstavo prababice Ane.

imageDedje so svojo umetniško žilico pokazali, ko so izdelovali praktične predmete, kot so metle, vile, grablje in košare. Namesto v trgovino so šli v gozd. Prikaz izdelave kmečkega orodja so spoznali učenci 4. b, ko jih je obiskal Žigov očka.

Tudi ličkanje koruznih storžev so znali včasih koristno uporabiti. Iz njega so pletli copate, cekarje, različne peharje in podstavke. Pri oblikovalnem krožku so razmišljali, kako bi ga lahko koristno uporabili – v njihovih glavah se je rodila zanimiva ideja in iz njega so spletli kitke, iz le-teh pa oblikovali snežinke – tako so nastali čudoviti novoletni okraski. Na eni izmed delavnic, ko so na šoli gostovali učenci iz poljskih Myslenic, je iz ličkanja nastal tudi LOGO PROJEKTA.

imageNi lepšega, kot ob dolgih večerih poslušati pravljice in napete zgodbe iz ust dedkov in babic. Se strinjate? Prisluhnili so jim četrtošolci in jih nekaj tudi zapisali. Da lahko zgodbe pripovedujejo tudi stare fotografije, so pri pouku slovenščine spoznavali šestošolci in se naučili marsikaj o življenju nekoč. Zanimivo je bilo, da so nastajale predvsem ob pomembnih imagedogodkih (krst, birma, poroka, pogreb …), kasneje pa tudi ob drugih priložnostih.

Slovenskih pregovorov o vremenu so se dotaknili petošolci pri pouku angleščine, jih prevedli in opremili z ilustracijami. Nekaj starih slovenskih pregovorov pa so zbrale in zapisale članice interesne dejavnosti Čudežne besede.

Ob bistrem potoku

Podružnična šola Orehovica se je vključila v projekt Kaj so roke naših babic znale tudi s tedenskim projektom Ob bistrem potoku.

imageUčenci so se z učitelji podali na pot ob potoku Pendirjevka, kjer so nekoč hodili njihovi dedje in babice po vodo. Ogledali so si naravne pregrade, ki so služile napajanju živine in pranju perila. Povabili so dedke in babice, da so jim povedali, kako soimage se oskrbovali z vodo nekoč, in predstavili, kako se je pralo perilo. Zbirali so pregovore, peli so z ljudskimi pevkami pesmi o vodi, iz gline ustvarjali posode za vodo ipd. Šteli in obiskali so vodnjake in začutili spoštljiv odnos dedov in babic do pitne vode, ko le-ta še ni pritekla s pipe.

Zaključek

Cilji projekta so bili spoznati ročna dela in izdelke, ki so jih izdelovale naše babice; skozi dejavnosti omogočiti učencem izkušnje izmenjave znanj s povezovanjem z vrstniki iz drugih držav – partnerskih šol; spoznati pomen tradicije in kulturne dediščine kraja; spodbuditi ročno ustvarjanje učencev; spodbuditi ustvarjalnost izražanja skozi motive, oblike in materiale, ki so jih tradicionalno izdelovali v kraju; izdelati ustvarjalne, zanimive, drugačne izdelke, navdihnjene s tradicijo; razviti skrb mladih za ohranjanje kulturne dediščine; spoznavati druge kulture in drugačne oblike izražanja; razvijati občutek skupnosti in pripadnosti obenem pa razumevanje in spoštovanje kulture drugega; pridobivanje izkušenj sodelovanja (sodelovalnega učenja) z vrstniki drugih držav in kultur; komunikacija v angleškem jeziku.

Zagotovo so bili cilji realizirani. Težko je opisati energijo na zaključni konferenci, ko so se otroci vseh držav treh dneh izredno povezali.

Vključeni v projekt smo mnenja, da tovrstne izmenjave bogatijo šolski prostor, širijo obzorja učiteljev in učencev ter skrbijo za prenašanje in negovanje tradicije iz roda v rod. Zagotovo bomo s takšnimi projekti še sodelovali.