Najprej je bil dotik

katarina_semic

Katarina Semič

Povzetek

M20180112_101249oja letošnja skupina je živahna, glasna in nemirna. Otroci so ves čas v gibanju in se le redko ustavijo in umirijo. V želji po večji uravnoteženosti med aktivnimi in bolj umirjenimi dejavnostmi smo v naš vsakdan začele uvajati masažo v različnih oblikah.

V prispevku bom predstavila pomen dotika in opisala, kako masaža vpliva na naše otroke. Poleg tega bom opisala dejavnosti, s katerimi lahko vnesemo dotik oziroma masažo v našo rutino in tako, še dodatno, krepimo vez z otroki.

Ključne besede: dotik, masaža, ugodje, dajanje, sprejemanje

Kaj je dotik?

Dotik je nekaj najpomembnejšega, kar si lahko delimo z otrokom.

»Je sredstvo sporazumevanja, potrjevanja in izražanja. Daje nam identiteto in nam pomaga oblikovati samozavest in pozitivno samopodobo. Dotik druge osebe nam kaže, da smo zaželeni.« (Mumford 2006, str. 11)

20180316_102855Vsi ljudje hrepenimo po dotiku, saj se pri tem izloča hormon oksitocin, ki povzroča občutek sreče in zadovoljstva. Pravijo, da je dotik oblika družbenega veziva, saj povezuje in krepi vezi ter spodbuja občutek zaupanja. Vemo tudi, da je dotik nujno potreben za človeški razvoj. Spomnimo se samo raziskav, opravljenih v ameriških in romunskih sirotišnicah. Tam je bilo sicer za novorojenčke ustrezno poskrbljeno, vendar jim je, zaradi pomankanja osebja, primanjkovalo dotikov. Posledično je prihajalo do upočasnitve rasti, pojava kompulzivnega zibanja s ciljem samotolažbe in umiritve ter tudi do smrti. Ko pa so zaposlili dodatne negovalke, ki so imele dovolj časa, da so otroke pestovale in se z njimi igrale, se je smrtnost močno znižala. (Linden 2015)

Čeprav danes vemo, kako pomemben je dotik za človeka, nam še vedno nekaj preprečuje, da bi na tem področju naredili večje spremembe. Sploh pa, če tega nismo bili deležni v otroštvu. (Kralj 2014)

»V svetu, kjer je vse več dražljajev in vedno manj obzirnosti in kjer miselne dejavnosti izpodrivajo telesne, pa nam ravno masaža omogoča, da ostanemo v stiku s svojim telesom in ga v popolnosti začutimo.« (Mumford 2006, str. 11)

Kaj je masaža?

»Masaža je oblika povezanih dotikov. Z rokami ali drugimi deli telesa, kot so podlakti ali komolci, drsimo čez kožo in pritiskamo na mišice v zaporedju prijemov, kot so različno božanje, drgnjenje, gnetenje in pritiskanje.« (Mumford 2006, str. 10)

20180404_102558Masaža je primerna za vse. Je proces, ki ga maser sproži in na katerega se masiranec odzove. Med masažo se dva človeka približata drug drugemu. Med njima steče posebna energija. Poleg tega pa ima masaža ogromno koristi: pomirja, sprošča, zbližuje, daje občutek ugodja ter blaži občutek tesnobe, vzpostavlja zaupanje ter poveča zavedanje o lastnem telesu.

»Ob masaži se otrok nauči prepustiti se varnemu dotiku, se koncentrirati na občutek v telesu, hkrati pa prek govora in poslušanja razvija človečnost in empatijo. Masiran otrok ve, kaj je zdrav, ljubeč dotik in kako ga občuti. Ob tem se počuti varen in nauči se pogovarjati o tem, kaj občuti.« (Božič Križaj, Kurent 2015, str.187)

Seveda pa se na masažo vsak odzove drugače. Zlasti na začetku je pomembno, da smo prilagodljivi in da upoštevamo masirančeve potrebe in želje. Bistvo je v tem, da mora biti tisti, ki masira, pripravljen dajati, masiranec pa sprejemati.

Opredelitev problema in začrtani cilji

Kot sem že omenila v povzetku, je naša letošnja skupina precej živahna. Imamo 19 otrok, starih od 1 do 4 leta. S sodelavkami smo imele občutek, da ni pravega ravnovesja med zelo živahnimi in bolj umirjenimi dejavnostmi. Zdelo pa se nam je, da je tudi za otroke to zelo pomembno.

Odločile smo se, da poskusimo z masažo, saj smo iz lastnih izkušenj vedele, da deluje zelo sproščujoče. Ko smo željeno dejavnost nekoliko razčlenile in razširile, smo ugotovile, da je bistvo masaže dotik. Dotika pa je v vrtcu že kar veliko:

  • Ob prihodu v vrtec otroka pocrkljamo, stisnemo in po potrebi potolažimo.
  • Tekom dneva se v različnih priložnostih na različne načine vsaj bežno dotaknemo naših otrok.
  • Ko previjamo najmlajše, je dotik nujen. Dodamo pa še kakšno prstno igro oziroma bibarijo.
  • Na sprehodih in ob igrah se držimo za roke.
  • Ob počitku otroke božamo.

Vendar ti dotiki niso dovolj. Zato smo si začrtale kar nekaj ciljev, ki smo jih nato skušale doseči ravno z masažo.

Cilji:

  1. Otrok se sreča z dotikom (masažo) kot virom ugodja in se uči sprejemati in dajati.
  2. Otrok spoznava in se zaveda lastnega telesa.
  3. Otrok spoznava telesa drugih otrok.
  4. Otrok se sprosti in umiri.
  5. Otrok razvija vztrajnost in prstne spretnosti.

Aktivnosti za doseganje ciljev

Dotika smo se lotile precej na široko. Otrokom smo najprej ponudile dejavnosti, ob katerih so občutili neko posebno vrsto ugodja (senzorične dejavnosti). V večje plastične posode smo stresle različne snovi: fižol, koruzni zdrob, ječmen in dodale še nekaj pripomočkov (žličke, lončke). Nato smo otrokom prepustile prosto pot pri igri s tem. Otroci so bili navdušeni. Z materiali bi se igrali v nedogled. Eksperimentirali so na različne načine: polnili in praznili so lončke, sipali, šteli, mečkali, skrivali dlani pod snov, včasih tudi poskusili z jezički,… Zanimivo – ta dejavnost je najbolj pritegnila ravno otroke, ki so navadno najbolj nemirni in ne morejo dlje časa sedeti. Pri tej dejavnosti pa so lahko vztrajali tudi do 45 minut.

Naslednje, kar smo jim ponudile, je čutna pot. Na lesene deske in plastične pos20180404_103528ode smo nalepile ali jih napolnile z različnimi materiali (ploščicami, peno, lesenimi kroglicami, vato, fižolom, koruznim zdrobom, ječmenom, vodo), da bi priklicale različne občutke (trdo/mehko, mrzlo/toplo, gladko/hrapavo, mokro/suho,…). Otroci so bosi hodili po tem in tudi tokrat je bil učinek enkraten. Uživali so in se hkrati čudili različnim občutkom ob stiku z različnimi materiali.

Ko smo bili v jutranjem krogu, sem otroke vodila skozi samomasažo. Najprej smo si pregnetli čelo, nato še lička in nos, pomečkali smo še brado in ušesa, nato pa zmasirali lasišče. Nadaljevali smo tako, da je vsak zmasiral svojo levo in nato še desno roko pa seveda še nogi.

20180404_110557Po končani samomasaži smo sedli na tla v krog in se obrnili tako, da je vsak otrok gledal soseda v hrbet. In tako smo začeli masirati prijatelja po hrbtu in lasišču. Hkrati smo torej masirali in bili masirani (dajanje in sprejemanje). Otrokom je bilo najprej čudno, nato pa so se začeli zabavati in uživati v tem.

Dejavnost sem nadgradila tako, da so si otroci sezuli copate, jaz pa sem jim masirala podplate. Mislim, da je bil ta trenutek najbolj »močen«. Presenetili so me njihovi obrazi – najprej izraz začudenja ob očitno nepoznanem občutku in takoj za tem nasmešek in izraz ugodja. Takrat sem dobila občutek, da gremo v pravo smer.

Tako smo naše masaže samo še nadgrajevale. Najprej smo v jutranjem krogu dodale igro »Gnetenje testa« in »Dež«. To sta masaži iz knjige Igre: masaže in sprostitve za otroke od Gordane Schmidt. Pri teh masažah je lahko več otrok masiralo enega. Tudi to jim je bilo zelo všeč.

Nazadnje smo dodale še pripomočke za masažo (različne lesene kroglice, ki so temu namenjene). Otroke je novost pritegnila.

Evalvacijski zaključek

Na tej naši poti raziskovanja smo prišli tudi do določenih ugotovitev:

  • Za masažo potrebujemo prijeten, udoben kotiček.
  • Bolje je, če ugasnemo luči in poslušamo sproščujočo glasbo.
  • Sezujemo copate.
  • Dejavnost mora potekati v manjših skupinah.

V minulih mesecih smo tako preizkušali in uživali v različnih masažnih tehnikah. Glede na rezultate bomo s tem tudi nadaljevali.

Ugotavljamo, da je masaža otrokom prijetna, zabavna, sproščujoča in pomirjujoča. Občutek imamo, da se s to dejavnostjo še bolj povežemo z otroki, saj postanemo me bolj senzibilne, oni pa nam še bolj zaupajo. Opažamo tudi, da si najbolj želijo masaže ravno izredno nemirni otroci. Predvsem pa nas veseli, da otroci sami pridejo k nam in prosijo (verbalno ali neverbalno) za dotik – lahko je to objem, božanje ali prav masaža. Ob tem jim ni nerodno ali nelagodno.

Tudi odrasli bi se morali zgledovati po njih.

Literatura

  1. Božič Križaj, U. in Kurent, M. (2015). Mini joga in masaža. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  2. Kralj, T. (2014). Brez dotika nas ne bi bilo. Viva, portal za boljše življenje (splet).
  3. Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  4. Linden, D. J. (2016). Dotik: znanost dlani, srca in uma. Ljubljana: Založba UMco.
  5. Mumford, S. (2006). Masaža za sprostitev in zdravje. Tržič: Učila International.
  6. Schmidt, G. (2008). Igre: masaže in sprostitve za otroke. Primeri usmerjene gibalne dejavnosti. Priročnik za Metodiko plesne vzgoje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Oddelek za predšolsko vzgojo.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.