Likovna vzgoja

ingrid_jug

Ingrid Jug

Uvod

Ko vstopi otrok v obdobje šole, se njegovo okolje znatno razširi, potek vsakodnevnih opravil se spremeni, nakopičijo se nove naloge in obveznosti, odpirajo se mu tudi nove možnosti. Potreba po likovnem izražanju narašča, obilo je novih vtisov, ki jih je potrebno ohraniti, dojeti in prisvajati doživetja. Tako se vzporedno z novimi izkušnjami razširi tudi področje, na katerem se lahko otrok likovno izraža. Iz prvotnih likovnih zapisov posameznih vtisov, kot so rože, hiša, drevo, sonce, pes,nastajajo polagoma orisi dogajanj, ki imajo pripovedni značaj. Različnih predmetov na slikah je vedno več, medsebojni odnosi pa so tesnejši in jasnejši. Ko se otrokova pripovedna sposobnost in spretnost bolj razvijeta, bo iskal nove izrazne možnosti oblikovanja, preizkušal bo druge tehnike in drugačne materiale. Začetno moteno razmerje med namenom, ki ga ima otrok, in načinom izražanja, oziroma načinom uporabe in lastnostmi materiala ter ovire pri otrokovem uveljavljanju, namreč prinašajo zaželeno napetost pri oblikovanju in otrokovem notranjem doživljanju. Otrok naj zbira nove izkušnje v obeh smereh.

S čim podpiramo otrokovo aktivnost? Spodbujamo njegovo opazovanje, domišljijo in izrazno spretnost.

Bodimo pozorni na vse, kar otrok novega doživlja in o čemer doma pripoveduje. Opozorite otroka, da natančno opazuje. Spodbujajte njegovo slikovno pripoved. Poskusimo ustvariti tako situacijo, da ima otrokova bujna domišljija prosto pot. Preskrbimo ves potreben material in pripomočke. Poleg znanih in starih snovi moramo dati otrokom priložnost spoznati nove stvari, ki jih raziskuje, preizkuša njihovo uporabnost in oblikovalne možnosti (svilen papir)

Ne pozabimo, da mali šolarček nujno potrebuje telesno razgibavanje, potem ko mora ure in ure mirno sedeti v šolski klopi in poslušati ter misliti. Zato so tudi pri risanju potrebne in pomembne velike površine. V ta namen spravljamo ostanke tapet in ovojni papir, da bo zaloga dovolj velika. (Geer, 1984)

Sem razredna učiteljica. Vrsto let poučujem likovno vzgojo učence stare od 5 do 8 let. Predstavljam analizo dveh likovnih del otroka v 1. razredu – sliko 1 in sliko 2 v različnih tehnikah. Za petletnega otroka, so šolske igre velikega pomena. V okviru šolske igre uskladimo vse likovne dejavnosti, ki so primerno zahtevne in zadovoljijo tudi pričakovanja staršev.

Slikanje v osnovni šoli

Otrokova radovednost se kaže ob odkrivanju nove likovne tehnike, kaže se interes za estetsko ureditev okolja. Želja po lepem, urejenem je v tesni povezavi z željo po ustvarjanju. Učitelj gradi pouk likovne vzgoje na teh željah. Interes razvijamo tudi, če snov strokovno dobro posredujemo, če uporabljamo razgovor bolj kot razlago. Najustreznejšo likovno rešitev najdemo, če se individualno ukvarjamo z vsakim učencem.

Pri učencih razvijamo zanimanje, gojimo ljubezen do likovnih stvaritev, do kulturne dediščine. Usposabljamo jih za doživljanje lepote v naravi in umetninah. Motiv v naravi učence prevzame, želijo ga naslikati, prav tako dobijo v umetninah vzpodbude za lastno ustvarjanje. Motivi, ki posebno prevzamejo učence na razredni stopnji so iz njihove neposredne okolice ali domišljije. (Vrlič, T. (2001)).

Likovni stvaritvi, ki sem ju analizirala in ju prikazujejo fotografije, sta ustvarila pet in šest letna otroka v 1. razredu osnovne šole.

Domišljijska žival

Otrok je začel z barvanjem ploskve. Uporabljal je močne baclip_image002[6]rve in jih barvno izbral tako tople, kakor hladne. Barvne ploskve je med seboj sicer povezal, vendar strogo ločil s tem, ko je prenehal uporabljati eno barvo in začel uporabljati drugo. Vse barvne ploskve je močno poudarjal. Imel je kvalitetne voščenke, ki so bile dovolj mastne, debele in se niso lomile. Z lahkoto jih je držal v roki.

Slika 1. Slikovno delo otroka iz 1. razreda, 5 let

Na vsako barvno ploskev je narisal motive nepravilnih zaključenih oblik, katere je obrobil s črno voščenko in barval s svetlo barvo.

Nato je barvne ploskve obrobil tako, da je pri svetlejših barvah uporabil črno voščenko, pri temni barvi pa rdečo voščenko. Tako je zaključil trup živali in dodal z rumeno voščenko še noge in plavutke.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (voščenke, tempera barve)
  • LIKOVNI MOTIV: domišljijska žival
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s trdimi in tekočimi slikarskimi materiali z barvno linijo in ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: telo domišljijske živali je mehke, nepravilne oblike. Okončine so ravne in neenako dolge, podolgovate oblike. Oblika je zaobljena, mehka, omejena z robom, z različnimi barvami, oblikovana ploskovno.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Telo domišljijske živali je obrobljeno z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okončine živali in vzorčki v telesu so obrobljeni s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: telo domišljijske živali obkrožajo črte in ima dve dimenziji. Ločimo temeljno ploskev in like oziroma vzorčke na telesu živali.
Barva: prevladujejo primarne barve (rumena, modra, rdeča). Barvni kontrasti: svetlo-temno. Barve so tople. Zaslediti je komplementarno nasprotje (rumena –viola , oranžna –modra, rdeča -zelena).
Prostor: imamo občutek širine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:
Kontrast: komplementarni se kaže v dolžini in obliki okončin ( dolgo – kratko, mehko – trdo) ter simultani pri barvi telesa in okončin (svetlo – temno).
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino barvnih odtenkov. Videti je izmenjavanje različnih elementov (oblik, barv).
Ritem: enostavni ritem, enakomerno ponavljanje.
Proporc: Ni zaslediti zlatega reza.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.

KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;

STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in šestim letom starosti je stopnja izražanja s sestavljenimi simboli, stopnja shematskega likovnega izraza (5. – 6. leta)
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost spontanih aktivnosti«, kar pomeni samostojno likovno izražanje, spontan otrokov izraz. Delo je neobremenjeno s kriteriji urejenosti, natančnosti.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: voščenke in uporabo tempera barv. Uporablja več osnovnih barv.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Slika po lastni domišljiji in predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše, kar ima raje, česar se bolj veseli. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo…).
Starost otroka je 5 let.
Slika je nastala na začetku letošnjega šolskega leta v 1. razredu.

Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)

clip_image002[8]Otrok je najprej naslikal modro jezero in ga nato obrobil s temno zeleno barvo. Sliko je dopolnil tako, da je temno zeleno barvo svetlil in dorisal svetlo zeleno ozadje ter rastline. Z nanašanjem različno svetlih barv je otrok dosegel učinek približevanja, tako, da je kar je temnejše bliže, svetlejše pa bolj oddaljeno.

Slika 2. Likovno delo otroka iz 1. razreda, 6 let

Tu je otrok hotel doseči tudi prikaz globine, saj naj bi bilo jezero ujeto med hribi in zato temna barva okrog jezera deluje kot neka zaprta kompozicija.

Na koncu je navaden bel list papirja trgal in iz trganih kosov sestavil laboda, katerega je zalepil na modro barvano podlago. Labod je velik in tako deluje bližje. Otrok ga je postavil v ospredje. Labod je glavna figura na sliki, čeprav je bil na sliko postavljen zadnji. Oko in perje je labodu poudaril s črno tempera barvo. Uporabljal je dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (tempera barve, kolaž)
  • LIKOVNI MOTIV: Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s tekočimi slikarskimi materiali z barvno ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: jezero je nepravilne oblike. Je zaobljeno, mehko,omejeno z robom.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Jezero je naslikano z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okolica, pokrajina okrog jezera je obrobljena s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: Na sliki je več ploskev. Jezero je ena izmed njih, potem so tu navidezni griči in v ozadju travniki. Ločimo temeljno ploskev in ploskve v ozadju.
Barva: Na tej sliki prevladujejo svetle – temne barve. Otrok je uporabil tri barve. Zeleno barvo se je učil svetliti, tako da je temnejši dodajal svetlejšo in je nastala svetlo zelena barva. Temno zelena barva in svetlo zelena barva sta enakomerno razporejeni po prostoru.
Prostor: imamo občutek globine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:

Kontrast: V tem likovnem delu prevladuje svetlo – temni kontrast.
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino zelenih barvnih odtenkov. Zelena barva je v ozadju, modra v ospredju.
Ritem: enostavni ritem. Ponavlja se zaporedje barv: modra, zelena, modra, zelena.
Proporc: Zlati rez: večji del proti celoti.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.
KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;
STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med šestim in desetim letom starosti je stopnja intelektualnega realizma, zlata doba otroškega likovnega izražanja
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost usmerjene aktivnosti«, kar pomeni spontano likovno izražanje ob zavestnem trudu za dosego podobnosti z realnim svetom.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: tempera barvo in kolaž. Uporablja tri barve in zna svetliti zeleno barvo.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Znanje, izkušnje in interes otroka se širi, kar se pozna tudi pri motivih, primernih za likovno izražanje. Slika po lastni predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, znajo svetliti barvo…).
Starost otroka je 6 let.
Otrok je uporabljal dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.
Otrok je slikal dve šolski uri. Zaključili smo z razredno razstavo.

Zaključek

Temeljna naloga likovne vzgoje je razvijanje učenčevega razumevanja prostora. Na kognitivni ravni razgrajuje vidni svet, na izrazni pa ga likovno oblikuje. Z likovnim izražanjem učenci preverjajo in razvijajo razumevanje prostora, izražajo občutja, stališča in vrednote. Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih. Celotna dejavnost predmeta temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Učenec pri likovni vzgoji razvija zmožnost zaznavanja, likovnega mišljenja, emocije in motorične spretnosti, vizualni spomin ter domišljijo. Gre za prepletanje ustvarjalnih in likovnih dejavnikov učenca.

(Hočevar, Berce, Prestor, 1980)

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.