Kako krepiti učenčevo samopodobo in pozitivno klimo

v razredu?

jana_klavora

Jana Klavora

Uvod

Sem razredna učiteljica z več kot 20-letnimi pedagoškimi izkušnjami. Moja prioriteta je bila vedno učenčevo dobro počutje v razredu, ki je povezano tudi z otrokovo samopodobo. Kako torej pomagati šolarju, da bo skozi vzgojno-izobraževalni proces udejanjil svoje intelektualne, a tudi čustvene kapacitete in da se bo kot odrasla oseba znašel v življenju -tako poklicnem, družbenem in zasebnemV tem šolskem letu sem si zadala, da bom posebno skrb namenila učenčevi samopodobi in njeni rasti. V pomoč so mi bili merilniki – interno gradivo, ki sva ga izdelali skupaj s šolsko psihologinjo ter socialne igre, ki so krepile medosebne vezi in učenčevo samozavedanje lastne vrednosti.

Čustvena stanja

O čustvih v razredu se veliko pogovarjamo. Tako na primer ob sličici veselja začnem vsako ponedeljkovo prvo uro z vprašanjem: »Bi želel kdo deliti z nami kaj lepega, kar se mu je zgodilo čez vikend?« Učenci so se navadili, da me ob koncu pouka pozdravijo tako, da se ob pozdravu z roko še dotaknejo sličice, ki ponazarja, kako so se počutili tega dne. Na ta način tudi odkrivam morebitne stiske, ki jih razrešujem na štiri oči, ko drugi otroci odidejo iz razreda.

clip_image002 clip_image004 clip_image006
Slika 1, 2, 3: Čustvena stanja

Učna uspešnost

Učenčeva samopodoba se gradi skozi učno uspešnost. Da pa bo otrok učno uspešen, mora nadgraditi znanje o sebi in svojem samozavedanju. Zato namenim na začetku šolskega leta štiri razredne ure temu, da učenci dobro spoznajo samega sebe.

clip_image008clip_image010clip_image012
Slika 4, 5, 6: Spoznavanje samega sebe

Razredni nabiralnik prijaznih sporočil

clip_image014Razredni nabiralnik imamo v učilnici z namenom, da krepimo medosebne odnose in pozitivno klimo v razredu. Na ponedeljek določimo pravila pisanja, petek pa je dan za odpiranje pošte in prebiranje sporočil. Najvažnejše pravilo pisanja je, da v nabiralnik oddamo samo prijazna sporočila.

Slika 7. Razredni nabiralnik

Socialna igra »Za mojih hrbtom«

Učenec, ki sedi pred gručo sošolcev, obrnjen proč od njih, in jim kaže hrbet, (vmes postavimo še vidno oviro) posluša za svojim hrbtom pozitivne komentarje o sebi. Igra je za učence zelo zabavna in jih hkrati osreči.

Ob koncu dejavnosti so učenci reševali še učni list, na katerega so zapisali, katere njihove lastnosti cenijo sošolci in na katere tri lastnosti je sam najbolj ponosen. Cilj igre: ozavestiti svoje dobre lastnosti in dejanja.

clip_image016 clip_image018
Slika 8. Socialna igra »Za mojih hrbtom«

Socialna igra »Harmonika«

Na dogovorjeni znak so morali v prazen okvirček na list zapisati pozitivno misel o sošolcu, katerega ime je bilo na listu. Po izteku časa so list prepognili, da je bila vsebina skrita in podali so ga naprej sosedu v smeri urinega kazalca, hkrati pa prejeli novega. Igra se je končala, ko so vsi zapisali pozitivne lastnosti vsem svojim sošolcem in ko so si lahko prebrali mnenja sošolcev o njih samih. Cilj igre: ozavestiti svoje dobre lastnosti in dejanja.

clip_image020clip_image022
Slika 9. Pozitivne misli

Anketni vprašalniki in pozitivne trditve o sebi

Na začetku šolskega leta so učenci rešili vprašalnik s pozitivnimi trditvami, katere so podčrtali v primeru, da zanje trditev drži. Isti vprašalnik so ponovno reševali meseca maja, torej pol leta kasneje. Najbolj me veseli dejstvo, da opažam majhen premik k izboljšanju samopodobe pri tistih učencih, ki so imeli o sebi slabše mnenje in se tudi slabše ovrednotili.

Pozitivne trditve

Primer pozitivnih trditev, o katerih otrok razmišlja in jih ozavešča:

slika1

b) Dokončam stavke

Primer nedokončanih stavkov, ki sprožijo pozitivno razmišljanje o sebi.

slika2

To sem jaz

Primer trditev, za katere se učenec odloči, v kolikšni meri zanj veljajo. Na podlagi odgovorov sem teme razdelila na: učenje, odnose in moje počutje.

tablicatablica1

Zaključek

Rezultati primerjav merilnikov o učenčevi samopodobi na začetku šolskega leta in sedaj na koncu so pokazali odstopanja v pozitivno smer. Izkazalo se je, da se učenčeva samopodoba ni kaj dosti spremenila pri učno uspešnih učencih. Samopodoba se je minimalno (a vendarle se je) izboljšala pri tistih učencih, ki so imeli o sebi slabše mnenje, bili učno manj uspešni in bili v razredu bolj osamljeni. Ker mora biti človek zadovoljen z majhnimi koraki, sem s svojo zadano nalogo tudi sama zadovoljna.

Literatura

  1. Interno gradivo OŠ Solkan– Jana Klavora v sodelovanju s šolsko psihologinjo Barbaro Stožir Curk (Dokončam stavke, Pozitivne trditve).
  2. Lečnik A, Schweiger S, Šuštaršič M: Priročnik za učence z disleksijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2015 (dovoljeno za fotokopiranje).
  3. Roškar S, doc. dr.: Duševno zdravje otrok in mladostnikov; Služba vlade republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ljubljana, 2015. www.zdravjemladih.si/data-si/file/dusevno_zdravje.pdf 
  4. Tacol Alenka: Deset korakov do boljše samopodobe/Priročnik za učitelje za preventivno delo v razredu/delavnice za mladostnike; Celje 2011.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Uncategorized i označen sa , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.