Podjetništvo v srednjih šolah kot izziv sedanjosti in prihodnosti

Entrepreneurship in secondary school as a challenge of the present and the future

robert_bertoncelj

Robert Bertoncelj

Povzetek

Strategija Evropa 2020 temelji na zmanjšanju brezposelnosti in boljšemu življenju, na pametni in trajnostni rasti s ciljem oblikovanja novih delovnih mest. Te zahteve je mogoče izpolniti le, če imamo inovativne, dobro izobražene in podjetniško razmišljujoče državljane, ki so sposobni radovedno in inovativno razmišljati in se prilagajati trenutnim izzivom, s katerimi se soočajo.

Mladi, ki so pripravljeni in sposobni, da postanejo podjetniki in uspešno razvijajo svoje gospodarske ali socialne povezave, bodo postali inovatorji v širših organizacijah, v katerih bodo delali.

Podjetniško izobraževanje je bistvenega pomena ne le za oblikovanje miselnosti mladih, ampak tudi za zagotavljanje znanja in spretnosti, ki so ključnega pomena za razvoj podjetniške kulture.

Ključne besede: trajnostno, inovativno, podjetništvo, veščine

Abstract

European Strategy 2020 is based on a decreased unemployment rate and better life as well as smart and sustainable growth with a goal to create new jobs. These criteria can only be met if we have innovative, well-educated and business targeted citizens, who are able to think out of the box and adapt to the challenges which they are faced with.

Young people who are prepared and able to become entrepreneurs, and are successful in creating their economic and social networks, are going to become innovators in a wide variety of companies where they will be working.

Entrepreneurship education is essential not only for the formation of the mind –set of young people but also for providing knowledge and skills which are crucial for the development of the entrepreneurship culture.

Key words: sustainable, innovative, entrepreneurship,, skills

Uvod

Na Šolskem centru Kranj ustvarjamo in prenašamo znanje, ki našim dijakom omogoča uspešno vključevanje v globalno okolje. Zaposleni smo zvesti vrednotam šole, ki so delavnost, strokovnost, odgovornost, inovativnost, etičnost, sodelovanje, poštenost, pozitivna naravnanost ter skrb za okolje.

Pozabljamo pa na veščine, ki so zelo pomembne v nadaljnjem življenju mladostnika in bi omogočile drugačen pristop in vizijo v prihodnost. Tukaj mislim predvsem na podjetniške veščine, ki jih do sedaj niso poznali oziroma jih poznajo v manjši meri.

Šola bi morala z uvajanjem podjetniške miselnosti in izvedbo določenih projektov stimulirati in na ta način doseči še kakovostnejši pedagoški proces, saj bi izboljšanje kompetenc učitelja na področju podjetništva pripomoglo k povezovanju učne snovi s primeri iz prakse. Dragocene bodo tudi nove izkušnje, ki jih bo učitelj pridobil v podjetju, saj bo s tem obogatil svoj odnos do učencev in kolegov v kolektivu.

Pomemben vidik v prihodnosti poleg obveznega in strokovnega izobraževanja pa je tudi vpeljevanje podjetniške miselnosti, ki je gonilo bodočega napredka in blagostanja tako posameznika kot celotne družbe. V luči tega dejstva sva s kolegom razmišljala o možnostih pilotnega vpeljevanja podjetniške miselnosti v srednješolskem izobraževanju oziroma kot začetek nekaj novega.

V tej smeri sem začel razmišljati v tej smeri, ko sem lansko leto pri podjetju Meteor d.o.o., v programu DPKU opravljal izobraževanje na praksi (dvig poklicnih kompetenc učitelja).

Z delom v podjetju Meteor d.o.o. sem pričel v petek 1. septembra 2017. Prvi delavni dan se je pričel z seznanitvijo delavnega okolja in delavnih nalog.

V razgovoru z lastnikom podjetja sva opredelila moje delavne naloge in prednostne usmeritve pri nadaljnjem razvoju podjetja, kar je bil za mene velik izziv na področju trženja, informatike in podjetništva. Njegova želja je bila, da poskušam pridobiti nove turistične aranžmaje, kateri bi vključevali novo pridobitev podjetja, in sicer avtobusno prikolico za 45 koles.

Pri načrtovanem usposabljanju sem imel v mislih tudi idejo, kako bi omenjeno prikolico vključil v šolski proces kot del šolskega programa (Projektni teden). Pri tem me je vodila misel, kako bi z osvojitvijo novih kompetenc na področju informatike (izdelava internetne strani v WordPressu) in podjetništva vključil nova znanja v izobraževalni program kot del odprtega kurikuluma. Do sedaj tega v učnem načrtu še nikoli ni bilo, zato bom predlagal uveljavitev novega modula, ki bi vseboval nove veščine in bi izobraževanje postavil na višjo raven.

V času strokovnega usposabljanja sem bil navzoč kot spremljevalec turističnih aranžmajev z namenom spoznati ustroj delovanja turistične agencije in spoznati stranke ter njihova razmišljanja o izpeljavi še boljše turistične ponudbe. Pri tem sem s fotografiranjem pridobil slikovni material (fotografije), katere sem kasneje uporabil pri promociji turističnih aranžmajev. Slikovni material je bilo potrebno obdelati z ustreznimi programi, s katerimi sem se prvič srečal (Photoshop). V podjetju so bili vešči v obdelavi digitalnih fotografij, tako da mi je bilo učenje z novim orodjem olajšano.

Turistične ponudbe je bilo potrebno marketinško obdelati in jih objaviti na medijih kot so internetna stran in facebook. Ravno zato je bilo potrebno narediti internetno stran, ki bo omogočala večjo prepoznavnost podjetja in posledično večjo zasedenost omenjene avtobusne prikolice in ostalih storitev.

Podjetnika definirajo osebnostne lastnosti, veščine in poslovna znanja. Vsega tega pa se ne da naučiti le iz knjig, podjetnike je treba vzgajati že od mladih nog. V Sloveniji se ta miselnost počasi prebija tudi v šole. Podjetništvo je mnogo več od ustanovitve in vodenja podjetja, je odnos do življenja, način, kako razvijamo in uresničujemo svoje ideje na vseh področjih.

Uspešnega podjetnika definirajo osebnostne lastnosti, veščine in poslovna znanja. Vsega tega pa se ne da naučiti le iz knjig, podjetnike je treba vzgajati od malega.

Zaključek

Mnogo je k razvoju podjetnosti pripomogel internet s svojo dostopnostjo znanja, informacij in globalizacije, ki je razrahljal meje med državami, verami in če hočete nazadnjaškimi prepričanji.

Če bomo mladim ponudili podjetniško prakso, bodo mladi znali tudi sami ustvarjati poslovne priložnosti in postali tudi bolj zaposljivi, saj podjetja že dolgo ne zanima več, iz katere šole prihaja kandidat, ampak kaj v resnici zna, koliko je samoiniciativen, prodoren …

Če želimo biti ustvarjalni, moramo ustvarjalnost spodbujati. Sistematično bi morali vzgajati učitelje, da od mladih pričakujejo več. V podjetništvu je namreč ključno vprašanje, ali znamo izkoristiti to, kar smo se naučili. Ali znamo znanje uporabiti, ga vnovčiti, drugače povedano prodati. Nemalokrat so dijaki s svojimi idejami in znanjem naredili izjemen izdelek ali storitev, ki pa je niso znali vnovčiti oziroma o tem niso niti pomislili. Malo je profesorjev, vodilnih delavcev na šolah, ki podjetništvo razumejo in ki bi ga uvajali v program. Podjetništva se ne da učiti v teoriji, podjetništvo se lahko učimo izključno v praksi.

In kako to narediti? Tako da mlade pošljemo na teren, pri čemer pa mora mlada oseba vedeti, kaj želi doseči, imeti mora podjetniško miselnost, moramo jih naučiti podjetnega pogleda na svet, podjetniških veščin, kako presoditi podjetniško idejo. Moramo jih vreči v vodo, da bodo svoje ideje in znanje preizkusili v praksi.

Po drugi strani moramo vzpostaviti dialog med gospodarstvom in šolstvom, da bi skupaj našli rešitev, kako že v učnem procesu vzpostaviti okolje, ki bo spodbujalo razvoj podjetnosti. Šole bi morale postati bolj odprte in dovzetne do podjetnikov, da bi svoje znanje in izkušnje prenašali v šolsko okolje. Na ta način bi zagotavljali pridobivanja kompetenc mladim in sodelujočim v učnih procesih v srednjih šolah, ki so ključne za ustvarjalne in podjetne posameznike.

Literatura

Razvoj podjetniške naravnanosti in spretnosti v EU

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u poduzetništvo i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.