Ustvarjanje v podaljšanjem bivanju na podružnični šoli

tina_skok

Tina Skok

1. Uvod

Na Osnovni šoli Solkan, Podružnici Trnovo je bilo podaljšano bivanje za učence od 1. do 4. razreda, kot ena izmed oblik vzgojno-izobraževalnega dela, prvič organizirano v šolskem letu 2009/10. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka ob upoštevanju interesov in želja učencev.

Učitelj s strokovnim vodenjem zagotovi spodbudno okolje za izobraževanje, opravljanje šolskih obveznosti, načrtovanje različnih aktivnosti, s katerimi poskrbi za osebni razvoj učenca. Pomemben poudarek je poleg učenja tudi gradnja kakovostnih odnosov v skupini. Podaljšano bivanje tako zajema samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano.

2. Ustvarjalno preživljanje časa

Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost namenjena razvedrilu, sprostitvi in počitku. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi dejavnostmi z določenim ciljem po njihovi izbiri, interesu in sposobnostih. Poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj je le animator te dejavnosti. Lahko jih motivira, spodbudi in usmerja. Učenci razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem ali drugem področju. Izkušnje pridobivajo na socialnem področju, saj se učijo usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati različne vloge. S predstavitvijo svojih izdelkov, ki v tem času nastanejo, se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela.

2. 1. Ustvarjanje literarnega junaka Martina Krpana

V okviru sodelovanja na likovnem natečaju »Izdelaj svojega junaka«, je po o pogovoru o imagepravljičnih junakih, učence s svojo močjo in pogumom najbolj pritegnil prav Martin Krpan, ki se je kot navaden kmet preživljal s prepovedanim tovorjenjem soli. Na šolskem igrišču so poslušali prebrano pripovedko o njem, tretješolec, ki pa je zgodbo že dobro poznal, je prebrano dopolnil s svojimi mislimi.

Slika 1. Poslušanje pripovedke o Martinu Krpanu

Po poslušanju zgodbe, so se učenci pogovarjali o Martinu Krpanu in razmišljali, kaj bi oni storili, če bi imeli njegovo moč.

Misli učencev, ki so odgovarjali na vprašanje, kaj bi naredili, če bi imeli moč Martina Krpana:

  • Pomagal bi drugim ljudem, če bi bili v nevarnosti.
  • Gozdarjem bi pomagal izruvati drevesa, da jim jih ne bi bilo treba žagati in bi jih odstranjeval, če bi padla na cesto.
  • Iz gozda bi domov nosila drva, da bi jih imeli za kurjavo.
  • Pomagala bi vsem ljudem po svetu.
  • Revnim ljudem bi nosila hrano in vodo.
  • Starejšim ljudem bi pomagal dvigovati težke stvari.
  • Delala bi na letališču in ljudem bi pomagala nositi prtljago.
  • V mehanični delavnici bi dvigoval avtomobile brez dvigala, da bi jih lahko popravljal.
  • Pomagala bi kmetom na njivah in doma na kmetiji.
  • Vsem sošolcem bi nosila torbe.
  • Zidarjem, ki zidajo hiše, bi nosil opeke.
  • Poimagelicistom bi pomagal »loviti lopove«.
  • Pomagala bi vsem, ki bi prosili za pomoč.

Sledil je posvet, kako izdelati Martina Krpana. Odločili so se, da za osnovo uporabijo karton. Za njegov trup so tako obrisali najmanjšo učenko.

Slika 2. Obris trupa učenke

Učenci so se po zahtevnosti dela razdelili v manjše skupine in začeli z delom. Naloga članov je bila, da so na karton narisali še škornje, klobuk, sekiro in kobilico, nato pa vse skupaj izstrigli. Pri svojem delu so večinoma uporabljali tapetniško blago, škarje in lepilo. Za dodatke so uporabljali še drug odpadni material, ki so ga med šolskim letom na šoli zbrali s pomočjo svojih staršev. Tako so pri svojem delu uporabili: polnilo za sedežne garniture, manjše koščke usnja, tulce, valovito lepenko, slamo, gumbe, papirnate vrečk. Pri delu so bili zelo skoncentrirani, natančni in ustvarjalni. Med seboj so si veliko pomagali in skupaj iskali rešitve, kako kaj narediti. Z nestrpnostjo in radovednostjo so pričakovali, kakšen bo njihov končni izdelek.

imageimage
Slika 3. “Oblačenje” Martina Krpana              Slika 4. Izdelava škornja

imageimage
Slika 5. Lepljenje koščkov blaga na Martinovo kobilico       Slika 6. Skupinska slika s končnim izdelkom

3. Zaključek

Ustvarjalno preživljanje prostega časa je bilo zelo raznoliko in dragoceno. Pri delu je vsak učenec krepil svoje močno področje in z ustvarjalnimi domislicami pripomogel, da je nastala čudovita likovna stvaritev. Razvijali so ročno-motorične spretnosti, domišljijo, kreativnost in sodelovanje v skupini. Učenci so bili pod nadzorom, a niso bili vodeni. Z razpoložljivim materialom so ustvarjali v okviru svojih zmožnostih. Povest o Martinu Krpanu je bila za mlade likovne ustvarjalce neizčrpen vir ustvarjanja. S svojimi idejami so Martinu dodali pridih čarobnosti, zanimivosti in privlačnosti ter si ga tako približali. Končni izdelek jim je ponazoril razliko v velikosti med Martinom Krpanom in njegovo kobilico.

Literatura

  1. Koncept podaljšanega bivanja. Dostopno na URL: http://url.sio.si.3Sf
  2. Levstik, F. (1997). Martin Krpan. Mladinska knjiga. Ljubljana.

Fotografije: osebni arhiv Tina Skok

7. april – Svetovni dan zdravja

Mali projekt v prvem razredu

anamarija_cvek

Anamarija Cvek

Povzetek

Zdravje je naše največje bogastvo, žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Da bi čim bolje poskrbeli za svoje zdravje, je potrebno zdravo živeti. Starši , vzgojitelji in učitelji so zgled otrokom, ki se zdravega načina življenja šele učijo. Z dobrim zgledom, vztrajnostjo in doslednostjo bomo dosegli, da nam zdrav življenjski slog preide v navado.

Včasih pa se kljub zdravemu načinu življenja zgodi, da zbolimo in potrebujemo zdravila. Zato je prav, da se v zgodnjem otroštvu naučimo tudi ravnanja ob takšnih situacijah. Otroka moramo naučiti varne in pravilne uporabe zdravil. Že otroku lahko razložimo, da je zdravila potrebno uporabljati le takrat, ko zbolijo. Vedeti pa morajo tudi to, da se moramo pri jemanju zdravil držati natančnih navodil zdravnika in farmacevta.

Ker se zavedamo, da se najboljši rezultati dosežejo s sodelovanjem, se moramo vzgojitelji in učitelji skupaj s starši aktivno vključiti v proces oblikovanja zdravega življenjskega sloga.

Uvod

Na naši šoli vsako leto z različnimi dejavnostmi obeležimo 7. april – SVETOVNI DAN ZDRAVJA. Pri izvajanju dejavnosti sodelujejo vsi oddelki, dejavnosti pa so prilagojene starostni stopnji učencev. Za učence prvega razreda je potrebno izbrati preproste in zanimive dejavnosti. Tako smo se v preteklosti že lotili:

  • likovnega ustvarjanja na temo gibana,
  • branja umetnimageostnega besedila povezanega z zdravstveno tematiko in nadaljevali z likovnim poustvarjanjem besedila,
  • z najmlajšimi učenci smo se urili v povijanju kolena in dlani s povoji,
  • pripravili smo zdrav obrok – sadno solato,
  • zgodaj poleti, ko je na šolskem zeliščnem vrtu zrasla melisa, smo pripravili domač melisin sirup …

imageimage

V tem šolskem letu pa smo v mesecu novembru sodelovali z Gorenjskimi lekarnami z izvedbo ankete med prvošolci, zato sem se odločila, da ob dnevu zdravja z učenci obiščemo nam najbližjo lekarno.

Zamisel in potek dela

Izkoristila sem vabilo k izvedbi ankete in sklenila, da bomo vsebino razširili na mali projekt, zato, ker nam že sam učni načrt narekuje obravnavo najosnovnejših vsebin povezanih z zdravjem, še bolj pa zaradi tega, da otrokom privzgojimo zavedanje pomena zdravja in izvajanja dejavnosti, ki pomagajo h krepitvi in ohranjanju le tega.

Naš projekt ob dnevu zdravja je torej zajemal:

  • izvedbo ankete o poklicu farmacevt med prvošolci,
  • spoznati dejavnike, ki spodbujajo ohranjanje zdravja (zdrava prehrana, pijača, pomen počitka in spanja),
  • spodbujanje gibanja in športnih dejavnosti nasploh (sprehodi – tudi daljši, gibanje v učilnici na prostem in na šolskem igrišču),
  • spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov kot dejavnik, ki vpliva na naše počutje in posledično tudi zdravje,
  • spodbujati vzdrževanje osnovne osebne higiene (umivanje rok pred malico in kosilom, po uporabi stranišča, učenje umivanja zob – v sodelovanju z ZD),
  • obisk lekarne v Tržiču (nadgradnja izvedene ankete – bolje spoznajo poklic farmacevt in spoznati primeren odnos do zdravil).

Dejavnosti so bile razporejene čez celo šolsko leto.

Že jeseni smo se vsak prosti trenutek odpravili v učilnico na prostem ali na igrišče. Tam smo izvajali različne športne dejavnosti (otroške igre, tek, skoki…) ali pa so se učenci igrali svoje igre. S tem so se že začele oblikovati prijateljske vezi med učenci.

Vsak mesec nas je obiskala zdravstvena delavka iz ZD Tržič, ki je učence poučevala o pomenu čiščenja zob in pravilno tehniko samega čiščenja.

Učenci so že v vrtcu spoznali pomen umivanja rok po uporabi stranišča in pred hranjenjem. To znanje smo v šoli le še poudarili in budno spremljali. Posamezniki so še pozabili na umivanje rok, a so jih na to pogosto opozorili kar sošolci, ki so bili bolj ozaveščeni. Tako se je krepilo sodelovanje in skrb za zdravje med vrstniki samimi.

V mesecu novembru smo dobili povabilo za sodelovanje v anketi s strani Gorenjskih lekarn. Z veseljem smo se odzvali vabilu in izvedli anketo.

ANKETA je zajemala štiri osnovna vprašanja.

KDO JE FARMACEVT IN KAJ DELA

Besedo farmacevt sem slišala pri reklami. Mami mi je povedala, da farmacevt dela v lekarni. (Tinkara)

Farmacevt prodaja zdravila. (Neca)

Dela zdravila, da pozdravi človeka ali pa žival. Pomaga vsem ljudem. (Maks)

KAKO DELA ZDRAVILA

Zdravila dela iz zelišč. Zelišča so zdravilne rože: sivka, materina dušica, kopriva, kamilica … (Daša)

Zdravila naredi z napravo za miksanje. V posodo da vodo, zdravo hrano in zelišča. Pritisne na gumb. Ko se motor ustavi je zdravilo narejeno. Farmacevt ga da v stekleničke. (Neca)

KAJ FARMACEVT POTREBUJE PRI SVOJEM DELU
Imeti mora mikser, hladilnik, posebno posodo – podobno kot za mafine. S tehtnico pomeri ali pa pogleda črtice na posodi in ve koliko česa mora dodati. (Mark)

Tablete dela z napravo, ki tepta. Dobro jih mora steptati, da so potem dovolj trdi. (Olivia)

Kje se farmacevti naučijo delati zdravila

Vsega se naučijo v šoli za farmacevte. To je šola za zdravstvo. Taka šola je verjetno v Kranju. (Daša)

Anketa je bila objavljena na spletnih straneh Gorenjskih lekarn.

V mesecu marcu smo se pri pouku še posebej posvetili skrbi za ohranjanje zdravja. Učenci so za boljše pomnjenje v svoj zvezek narisali dejavnosti, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju zdravja.

imageimage

Sliki prikazujeta kako skrbimo za svoje zdravje in kaj vse potrebujemo za vzdrževanje osebne higiene.

Pred samim dnevom zdravja pa smo se z uslužbenci nam najbližje lekarne dogovorili o obisku.

Že pri pouku smo si ogledali brošuro OTROK IN ZDRAVILA v elektronski obliki. Izpostavila sem le tiste stvari, ki so bile za učence pomembne in razumljive:

  • zdravila jemljem le kadar sem bolan,
  • zdravila dobimo v lekarni,
  • zdravil ne menjam in jih ne ponudim prijatelju kadar ga kaj boli,
  • starši hranijo zdravila na nedosegljivem mestu,
  • otroku dajejo zdravila starši ali druga znana oseba,
  • zdravila jemljemo natančno po navodilih farmacevta.

Dodatno smo razložili izraz »nedosegljivo mesto« in »znana oseba«.

Prebrali smo tudi navodilo o vedenju v lekarni. Skupaj smo ugotavljali zakaj se v lekarni ne smemo glasno pogovarjati in zakaj je pomembno, da mirno počakamo dokler ne pridemo na vrsto.

Za boljše počutje pa smo se naučili še pesmico o Zdravku Drenu. Ob prepevanju so se otroci zabavali in zaplesali. Ker je pesem moderna, so ob njenem izvajanju neizmerno uživali.

Da bi združili še več dejavnosti povezanih z zdravjem, smo se na 3 km dolgo pot odpravili peš. Načrtovali smo »dan zdravja« na katerem smo se veliko gibali, pridobili nova vedenja o poklicu farmacevt in spoznali primeren odnos do zdravil in njihove uporabe. Uslužbenke so nas prijazno sprejele in pokazale veliko mero potrpežljivosti z malimi radovedneži.

Po naporni hoji smo končno prišli na cilj.

Zdrav življenjski slog nam narekuje tudi počitek.

Ogledali smo si lekarno, se stehtali ter pomerili višino.

Ob vrnitvi v šolo so bili učenci utrujeni, a zadovoljni, saj so se naučili nekaj novega in z gibanjem utrdili svoje zdravje.

V šolski kuhinji jih je že čakal zdrav obrok – kosilo. In tokrat jim je še posebej teknilo.

V naslednjih dneh so učenci narisali nekaj sličic, ki prikazujejo naš obisk v lekarni.

Zaključek

Dejavnosti ob svetovnem dnevu zdravja so bile tako zaključene. Nikakor pa ne bomo zaključili z dejavnostmi, ki nam ohranjajo zdravje. Še vedno bomo drug drugega opozarjali, če si bo kdo pozabi umiti roke. Vsak lep dan bomo izkoristili in odšli na igrišče ali v učilnico na prostem. Večkrat si bomo zapeli tudi pesmico o Zdravku Drenu, ki nas bo razvedrila.

Uspelo mi je na enostaven in igriv način učencem približati dejavnosti za ohranjanje zdravja ter primeren odnos do zdravil.

In ne pozabimo Zdravkovih besed:

ZDRAVILA MI DAJE MAMA.
ZDRAVILA JEMLJEM LE TAKRAT, KO SEM BOLAN.
JEMLJEM JIH NATANČNO PO NAVODILIH FARMACEVTA.

Literatura

  1. Gorenjske lekarne
  2. O pravilni in varni uporabi zdravil

Besedilo in fotografije: Anamarija Cvek

Technology Outdoors MOOC

milka_ivanlic

Milka Ivanlić

U svibnju prošle godine sam bila upisala Technology Outdoors MOOC o kojem sam saznala na mrežnoj stranici Digital Learning across Boundaries (DLaB). Ovaj online tečaj je trajao četiri tjedna gdje je svaki tjedan krasila jedna aktivnost.

Aktivnosti su bile sljedeće:

Week 1 – 1st May – Creating Trails
Week 2 – 8th May – Art in the Environment
Week 3 – 15th May – Wild Writing
Week 4 – 22nd May – Science Outdoors1

Naglasak tečaja je bio na korištenju tehnologije u nastavi koja se izvodi izvan učionice. Kako predajem Informatiku i moja nastava se uvijek odvija unutar učionice, rado sam upisala tečaj kako bih isprobala nešto novo i tako obogatila nastavu. Prednost ovakvih tečajeva je što ste u kontaktu s kolegama koji dolaze iz raznih europskih zemalja, izmjenjujete iskustva te jedni druge potičete i motivirate u radu.

U svakom tjednu tečaja smo mogli odabrati jednu od nekoliko tema. U prvom tjednu sam odabrala temu „Hacking the Nature“. Kako se bližio Dan škole, odlučila sam ovu aktivnost provesti s učenicima petog razreda. Upravo smo završavali nastavnu cjelinu Obrada teksta.

Na početku sata smo razgovarali što se sve promijenilo u školi unazad godinu dana (nove izvannastavne aktivnosti, uređenje okoliša škole, kućica – knjižnica ispred škole, …).

imageObjasnila sam kako ćemo danas koristiti mobitele kako bi izašli u dvorište škole i načinili nekoliko fotografija. Svatko je trebao imati barem četiri fotografije škole. Rekla sam učenicima da pri fotografiranju zamisle kako će fotografije pokazivati osobama koje nikada nisu vidjele našu školu.

U razredu su učenici pomoću USB kabla kopirali fotografije sa svojih uređaja na računala. Pomoću programa paint.net učenici su smanjili veličinu fotografijama. Uočili su kako je to utjecalo na veličinu datoteke i njenu kvalitetu.

Zatim, učenici su radili u paru. U programu MS Word su trebali osmisliti činkvinu (pjesmu od 5 stihova) na temu „Škola“. U dokument su umetnuli i fotografije škole koje su snimili. Jedna skupina učenika je činkvinu prevela i na engleski imagejezik.

U drugoj aktivnosti sam odabrala temu „Ephemeral Art“. Ovu temu sam realizirala s učenicima i učiteljicama posebnih odjela. Izašli smo u dvorište škole, a zadatak učenika je bio od granja, lišća i kamenčića stvoriti kreaciju po želji.

imageKoristeći školski fotoaparat svaki učenike je snimio nekoliko fotografija koje smo zatim u učionici kopirali na računala. Svaki učenike je izabrao jednu fotografiju koju je ispisao na papir pa smo tako ponovili i rad s pisačem.

U trećem tjednu sam odabrala temu „Bringing the outside in“. Cilj je bio da učenici kroz svoje radove vanjski svijet dovedu u učionicu. Učenici osmih razreda su trebali izraditi tablicu „Gradovi“ u programu Microsoft Access. Tablica je trebala sadržavati sljedeća polja: država (kratki tekst), EU (da/ne), broj stanovnika (broj), zastava (privitak), himna (poveznica), kulturna znamenitost (kratki tekst), glavni grad (kratki tekst). Učenici su popunili tablicu sa sedam zapisa.

U četvrtom tjednu okrenula sam se programiranju. Naime, učenici šestih i sedmih razreda su programirali micro :bit – ove. Jedan od zadataka je bio napisati program za mjerenje temperature. Nakon što smo izmjerili temperaturu u učionici, zaputili smo se ispred škole kako bi izmjerili kolika je temperatura vani. Isto tako, učenici su ponijeli micro :bit-ove kući te su izmjerili temperaturu u dogovoreno vrijeme u zatvorenom i otvorenom prostoru. Rezultate smo po dolasku u školu usporedili i zaključili da su micro :bitovi izmjerili približno istu temperaturu vanjskog prostora.

Za mene je ovaj tečaj značio puno jer sam napustila nastavu koja je izričito bazirana na radu u učionici. Imajući na umu ciljeve i ishode učenja, možemo tehniku koristiti na vrlo zanimljiv i kreativan način što doprinosi lakšem usvajanju novih vještina, a i podizanju interesa i angažmana učenika u nastavnom procesu.

1 Izvor: http://dlaberasmus.eu/mooc-technology-outdoors-course/

Pozitivna razredna klima – most med učiteljem in učenci

nina_ZK

Nina Žbona Kuštrin

Ne daje samo učitelj in ne sprejemajo samo učenci, temveč dajejo tudi učenci in sprejema tudi učitelj. Lahko govorimo o sožitju med učencem in učiteljem.

Stanko Gogala

1. Uvod

Prof. Stanko Gogala velja za prvega utemeljitelja konceptov avtoritete in pedagoškega erosa v slovenski pedagogiki. Gogala je prepričan, da mladi učiteljeve avtoritete ne zavračajo, ampak jo upoštevajo in iščejo. Mladina od učitelja in šole pričakuje, da bosta svojo avtoriteto vzpostavila na trdnih notranjih temeljih. Učitelji bi se morali jasno zavedati clip_image002Gogalovih idej oz. misli in si nekatere večkrat ponoviti, saj učitelj v veliki meri vpliva na oblikovanje učenčeve osebnosti in njegove prihodnosti. Upoštevati mora učenčeve sposobnosti, spoštovati njegovo enkratno individualnost, oblikovati njegovo osebnost in jo spoštovati. Biti učitelj je lahko, toda biti dober in uspešen učitelj, pa je težko.

Slika 1. Odpiranje pisem prijateljev iz matične šole

2. Šolska pravila

Poučevanje in delo z učenci me vedno prevzame in velikokrat pozabim na zunanje formalnosti, saj v razredu poskušam delovati čim bolj naravno. Moja želja je, da so učenci v razredu sproščeni in se počutijo kot doma. Učence poskušam na zanimiv način pritegniti k učni snovi, sprejemam njihove pomanjkljivosti in pohvalim prednosti.

Na začetku šolskega leta smo si zadali nalogo, da bomo v petem razredu sledili naslednjim ciljem:

  • Doseči čim boljši kontakt v razredu (povezanost učitelja in učenca; da je razlaga uspešna ter učenci pridejo do novih spoznanj, rešitev, resnic).
  • Delovati spoštljivo in enakopravno do vseh učencev (ne glede na versko pripadnost, socialni status) – ne le zahtevati, da nas otroci spoštujejo in priznavajo našo avtoriteto, temveč da tudi učitelj spoštuje otroka kot osebnost).
  • Biti dosleden – pravila, ki jih postaviš otrokom na začetku leta upoštevati do konca, ne popuščati (vsi se morajo držati pravil).

Za uresničevanje zastavljenih ciljev je bilo potrebno v razredu najprej postaviti nekaj šolskih pravil:

  • Ne segam v besedo sošolcem in učiteljici.
  • Če kdo na vprašanje odgovori napačno, se mu ne smejim.
  • Poslušam, kar pove sošolec.
  • Med poukom pomagam sošolcem in jim dajem povratne informacije. Sodelujem s sošolci in učiteljico.
  • V šoli se ne tepem in zmerjam, gradim prijateljske odnose.

Dogovorili smo se, da je za uspešno in pozitivno razredno klimo potrebno dosledno upoštevati pravila. V primeru kršitve smo učenca večkrat opomnili, naj upošteva dogovorjeno. Največ težav smo imeli s pravilom: »Če kdo na vprašanje odgovori napačno, se mu ne smejimo«, saj se je nekaj učencev, bili so med boljšimi v razredu, konstantno smejalo tistim, ki so na vprašanja odgovorili napačno. V razredu smo se veliko pogovarjali o tem, kako se počuti tisti, ki je tarča posmeha. Med urami oddelčne skupnosti smo po metodi izkustvenega učenja z igro vlog načrtovali aktivnosti, kjer so učenci začasno prevzeli predpisano vlogo in se s prevzemanjem razmišljanja, čustvovanja in vedenja nekoga drugega vživljali v vloge zasmehovalca in žrtve.

Reševanje anketnega vprašalnika

Ob koncu šolskega leta so petošolci rešili anketni vprašalnik. Na podlagi njihovih odgovorov clip_image004smo prišli do zanimivih podatkov. Večina učencev je vedela, da smo na začetku šolskega leta postavili pravila, vendar si vseh pravil petošolci niso zapomnili – posledično tudi upoštevali. Omenili so, da jih učiteljica opazi, ko dvignejo roko in jim dodatno razloži učno snov, če je ne razumejo. Opazili so, da je prijazna, sočutna, jih spravi v dobro voljo, jim da besedo, jim prisluhne in pomaga. Po njihovem mnenju pa jim ni všeč, ker daje veliko domačih nalog.

Slika 2. Predstavitev anketnega vprašalnika

3. Spoznanja

Cilje, ki smo si jih zastavili, smo v večini dosegli, saj smo skušali doseči čim boljši kontakt v razredu na različne, njihovi razvojni stopnji, primerne načine. Iz njihovih iskrenih odgovorov je bilo razvidno, da je imela učiteljica spoštljiv odnos do vseh članov razreda. Z doslednostjo je poskrbela, da so učenci ponotranjili postavljena šolska pravila in jih upoštevali do konca šolskega leta.

Če učence kot strokovni vodja spoštuješ, jih poslušaš in jim pomagaš, boš na podlagi lastnega zgleda tudi z njihove strani dobil spoštovanje in potrditev. Do učencev je potrebno delovati spoštljivo in enakopravno, saj le tako lahko clip_image006gradimo spoštljiv dvosmeren odnos učitelj – učenec. Niso le pravila tista (ali pa so prav ta še najmanj), ki odražajo našo avtoriteto. Pomembno je, da ima učitelj razvito empatijo in pedagoški čut za delo v razredu.

Slika 3. Ogled Pirana v šoli v naravi

Literatura

Kroflič, R. (2000). Avtoriteta in pedagoški eros – temeljna koncepta Gogalove vzgojne teorije. Ljubljana: Sodobna pedagogika 5/2000.