Ustvarjanje v podaljšanjem bivanju na podružnični šoli

tina_skok

Tina Skok

1. Uvod

Na Osnovni šoli Solkan, Podružnici Trnovo je bilo podaljšano bivanje za učence od 1. do 4. razreda, kot ena izmed oblik vzgojno-izobraževalnega dela, prvič organizirano v šolskem letu 2009/10. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka ob upoštevanju interesov in želja učencev.

Učitelj s strokovnim vodenjem zagotovi spodbudno okolje za izobraževanje, opravljanje šolskih obveznosti, načrtovanje različnih aktivnosti, s katerimi poskrbi za osebni razvoj učenca. Pomemben poudarek je poleg učenja tudi gradnja kakovostnih odnosov v skupini. Podaljšano bivanje tako zajema samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano.

2. Ustvarjalno preživljanje časa

Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost namenjena razvedrilu, sprostitvi in počitku. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi dejavnostmi z določenim ciljem po njihovi izbiri, interesu in sposobnostih. Poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj je le animator te dejavnosti. Lahko jih motivira, spodbudi in usmerja. Učenci razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem ali drugem področju. Izkušnje pridobivajo na socialnem področju, saj se učijo usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati različne vloge. S predstavitvijo svojih izdelkov, ki v tem času nastanejo, se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela.

2. 1. Ustvarjanje literarnega junaka Martina Krpana

V okviru sodelovanja na likovnem natečaju »Izdelaj svojega junaka«, je po o pogovoru o imagepravljičnih junakih, učence s svojo močjo in pogumom najbolj pritegnil prav Martin Krpan, ki se je kot navaden kmet preživljal s prepovedanim tovorjenjem soli. Na šolskem igrišču so poslušali prebrano pripovedko o njem, tretješolec, ki pa je zgodbo že dobro poznal, je prebrano dopolnil s svojimi mislimi.

Slika 1. Poslušanje pripovedke o Martinu Krpanu

Po poslušanju zgodbe, so se učenci pogovarjali o Martinu Krpanu in razmišljali, kaj bi oni storili, če bi imeli njegovo moč.

Misli učencev, ki so odgovarjali na vprašanje, kaj bi naredili, če bi imeli moč Martina Krpana:

  • Pomagal bi drugim ljudem, če bi bili v nevarnosti.
  • Gozdarjem bi pomagal izruvati drevesa, da jim jih ne bi bilo treba žagati in bi jih odstranjeval, če bi padla na cesto.
  • Iz gozda bi domov nosila drva, da bi jih imeli za kurjavo.
  • Pomagala bi vsem ljudem po svetu.
  • Revnim ljudem bi nosila hrano in vodo.
  • Starejšim ljudem bi pomagal dvigovati težke stvari.
  • Delala bi na letališču in ljudem bi pomagala nositi prtljago.
  • V mehanični delavnici bi dvigoval avtomobile brez dvigala, da bi jih lahko popravljal.
  • Pomagala bi kmetom na njivah in doma na kmetiji.
  • Vsem sošolcem bi nosila torbe.
  • Zidarjem, ki zidajo hiše, bi nosil opeke.
  • Poimagelicistom bi pomagal »loviti lopove«.
  • Pomagala bi vsem, ki bi prosili za pomoč.

Sledil je posvet, kako izdelati Martina Krpana. Odločili so se, da za osnovo uporabijo karton. Za njegov trup so tako obrisali najmanjšo učenko.

Slika 2. Obris trupa učenke

Učenci so se po zahtevnosti dela razdelili v manjše skupine in začeli z delom. Naloga članov je bila, da so na karton narisali še škornje, klobuk, sekiro in kobilico, nato pa vse skupaj izstrigli. Pri svojem delu so večinoma uporabljali tapetniško blago, škarje in lepilo. Za dodatke so uporabljali še drug odpadni material, ki so ga med šolskim letom na šoli zbrali s pomočjo svojih staršev. Tako so pri svojem delu uporabili: polnilo za sedežne garniture, manjše koščke usnja, tulce, valovito lepenko, slamo, gumbe, papirnate vrečk. Pri delu so bili zelo skoncentrirani, natančni in ustvarjalni. Med seboj so si veliko pomagali in skupaj iskali rešitve, kako kaj narediti. Z nestrpnostjo in radovednostjo so pričakovali, kakšen bo njihov končni izdelek.

imageimage
Slika 3. “Oblačenje” Martina Krpana              Slika 4. Izdelava škornja

imageimage
Slika 5. Lepljenje koščkov blaga na Martinovo kobilico       Slika 6. Skupinska slika s končnim izdelkom

3. Zaključek

Ustvarjalno preživljanje prostega časa je bilo zelo raznoliko in dragoceno. Pri delu je vsak učenec krepil svoje močno področje in z ustvarjalnimi domislicami pripomogel, da je nastala čudovita likovna stvaritev. Razvijali so ročno-motorične spretnosti, domišljijo, kreativnost in sodelovanje v skupini. Učenci so bili pod nadzorom, a niso bili vodeni. Z razpoložljivim materialom so ustvarjali v okviru svojih zmožnostih. Povest o Martinu Krpanu je bila za mlade likovne ustvarjalce neizčrpen vir ustvarjanja. S svojimi idejami so Martinu dodali pridih čarobnosti, zanimivosti in privlačnosti ter si ga tako približali. Končni izdelek jim je ponazoril razliko v velikosti med Martinom Krpanom in njegovo kobilico.

Literatura

  1. Koncept podaljšanega bivanja. Dostopno na URL: http://url.sio.si.3Sf
  2. Levstik, F. (1997). Martin Krpan. Mladinska knjiga. Ljubljana.

Fotografije: osebni arhiv Tina Skok

Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Natjecanja i označen sa , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.