Učenje z gibanjem pri matematiki in likovni vzgoji v 1. razredu

franja_simcic

Franja Simčič

1. Uvod

V prvem triletju učence pri pouku navajamo na sistematično, ustvarjalno in kritično mišljenje. Probleme, ki jih učenci spoznavajo, izhajajo iz resničnega življenja. Z različnimi dejavnostmi, ki jih vpeljemo v pouk, poglobljeno poznavajo, razumejo in izgrajujejo pozitiven odnos do obravnavanih vsebin. Razvijajo ustvarjalno mišljenje in kritični odnos do rešitev. Z aktivnim sodelovanjem, ki otroke veliko bolj motivira od klasičnega pouka, pridobivajo izkušnje, lažje razumejo in gradijo znanje ter aktivno razmišljajo.

1.1. Črte, liki in telesa

V zadnjem času smo z učenci pri matematiki namenili več časa prepoznavanju in opisovanju črt, geometrijskih likov in teles. Učno snov smo povezali s športno vzgojo in ustvarjalnim gibanjem v učilnici in telovadnici. Učenci so tako svoje znanje utrdili, ponotranjili, se sprostili in razgibali. Vedno, ko se lahko gibajo, so sproščeni in veseli, še posebej v skupinah, ko se tudi zabavajo. Učenje matematike je lahko zabavno, če učencem dopustimo samostojno raziskovanje in odkrivanje novih spoznanj.

Cilji:

  • Opazujejo like/predmete in jih na osnovi enakosti/podobnosti razvrščajo v skupine, v čem so si enaki/podobni/različni.
  • Ločijo med geometrijskim telesom, likom in črto.

Črte: Učenci se že v predšolskem obdobju srečajo z različnimi črtami in oblikami pri igri, gibanju in v naravi. Pri matematiki smo pri splošni obravnavi, kaj so črte in kako jih delimo, učencem z ustreznimi dejavnostmi približali matematične pojme z aktivnim delom kot igro. V skupini so tekli po prostoru in pri tem ponazarjali črte. Pomemben je bil vodja skupine, ki je učence vodil po prostoru. Sproti so poslušali navodila uclip_image002čitelja in spreminjali smer in način teka v prostoru. Tekli so ravno, poševno, valovito, cik–cak, sklenjeno, nesklenjeno … Pri naslednji dejavnosti pa so po skupinah oblikovali določeno črto s svojimi telesi. Črte pa učenci lahko ponazarjajo individualno s hojo, tekom ali na mestu z gibanjem rok in nog.

Slika 1. Valovita črta

Liki in telesa: Konkretno delo pri spoznavanju in utrjevanju likov in teles je potekalo tako, da je ena skupina uprizorila in predstavila obliko likov in teles s svojimi telesi, druga pa je iskala podobnosti in razlike na geometrijskih telesih, ki so jih učenci prikazali. Pri likih so se učenci ulegli na tla, pri telesih so stali. Ugotovili so, da so liki ploski, telesa pa polna.

clip_image004clip_image006
Slika 2, 3: Krog, stožec

1.2. Kiparjenje

V drugem razredu so učenci pri likovni umetnosti dobili likovno nalogo: ustvariti razgiban kip človeške figure. Likovne pojme s področja kiparjenja so spoznavali na igriv način skozi igro. Za učenje je pomembna aktivnost, ki je hkrati združevala ustvarjalnost, pridobivanje znanja in priložnost za raziskovalno delo.

Cilj:

  • razvijajo občutljivost za plastičnost in ročne spretnosti pri gradnji kipa od celote k detajlom,
  • navajajo se na upoštevanje postopnosti pri oblikovanju kipa,
  • seznanijo se z možnostmi odvzemanja in dodajanja kiparskih materialov ter razvijajo zmožnost za razumevanje pojmov trdnost in razgibanost kipa.

Okamnenje: Pri športu smo se z učenci igrali elementarno igro »okamnenje«. Več učencev je s čarobnimi ruticami lovilo soigralce. Kogar se je čarobna rutica dotaknila, je pri priči okamnel v položaju, v katerem je bil ujet. Obstal je na mestu, roko pa položil na tisti del telesa, ki se ga je dotaknila rutica. Ko so okamneli vsi, so lovci izbrali za svoje naslednike tiste, ki so obstali v najbolj zabavnem položaju.

Kipi: Podobna igra je bila »kipi« – »podobice metat«, za katero je bilo potrebno precej prostora. Eden izmed igralcev je bil kipar, ki je vse učence drugega za drugim prijel, jih nekajkrat zasukal in pahnil proč. Vsak otrok je moral ostati v takšni pozi, v kakršno je priletel. Kmalu je vse po razredu vse polno čudnih »kipov«. Kipar je nato vsakega od »kipov« preizkusil ali je bi trden in stabilen. Izbral je najboljšega in ta je imel nato priložnost postati kipar. V večji skupini otrok lahko clip_image008določimo več kiparjev.

Kipar, model, glina: Določili smo kiparja, model in glino. Vsi trije učenci so imeli zavezane oči. Model se je postavil v nek položaj. Kipar je otipal model in skušal »glino« postaviti v isti položaj.

Slika 4. Kipar, glina in model

Kipar in glina: Učenci so se poljubno razdelili v pare. Eden je bil kipar, drugi pa glina. Ob ritmu bobna, na katerega je v enakomernem ritmu udarjala učiteljica, so kiparji oblikovali »glino«. Za vsak udarec na bobnu so nekaj premaknili na »glini«. Na koncu smo si ogledali si nastale kipe in učiteljica je določila najbolj domiselnega. V nadaljevanju igre učenca v paru zamenjata vlogi.

clip_image010V nadaljnjem delu učne ure so učenci dobili pravo glino in poskušali oblikovati razgibano človeško figuro. Pozorni so bili na gibanje, trdnost in stabilnost kipa. Ko so bili kipi oblikovani, so jih predstavili in prikazali z gibanjem in oblikovanjem svojega telesa v enak položaj.

Slika 5. Kipi

2. Zaključna misel

Učencem moramo pri pouku čim večkrat dati možnost sooblikovanja učnega procesa in upoštevati njihove zamisli. Z lastno aktivnostjo in telesnim gibanjem si bodo učenci učno snov lažje zapomnili ter za delo bodo bolj motivirani. Ob tem se jim bo razvijala ustvarjalnost, radovednost, iznajdljivost in samozavest, ki so pomembni dejavniki za kakovostno življenje.

Literatura

  1. Predmetna komisija Natalija F. Kocjančič …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  2. Predmetna komisija Amalija Žakelj …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.