Kodeks etičnega ravnanja – od vrednot in načel v prakso

florjana_BR

Florjana Borštnik-Rajer

Povzetek

Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu smo dobili leta 1996, pred dobrimi dvajsetimi leti. V prispevku bom opisala izkušnjo, kako smo k boljšemu poznavanju tega pomembnega dokumenta pristopili v našem vrtcu.

Ključne besede: Kodeks etičnega ravnanja, otrok, strokovni delavci vrtca

Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu

»Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu zajema skupek vrednot in načel, na katerih temelji delo s predšolskimi otroki in predstavlja osnovo za etično presojo ravnanja. Vsebina kodeksa temelji na vrednotah, ki so plod mednarodno doseženega soglasja in so definirane v Splošni deklaraciji o otrokovih pravicah (1989), v Deklaraciji o psiholoških pravicah otroka ter na vrednotah, povezanih z varstvom in vzgojo predšolskih otrok, ki so se razvile in oblikovale v dolgoletnih prizadevanjih teoretikov in praktikov na področju predšolske vzgoje pri nas in po svetu, na pozitivni tradiciji predšolskih inštitucij in poklica vzgojiteljice oziroma vzgojitelja predšolskih otrok«(Domicelj, Ferjančič, Pavlovič 1996).

Razdeljen je na štiri temeljna področja odgovornosti ljudi, ki so v okviru vrtca neposredno ali posredno udeleženi v skrbi za otroka:

  • odgovornost do otrok,
  • odgovornost do staršev in družin,
  • odgovornost do delovne organizacije in sodelavcev,
  • odgovornost do širše skupnosti.

Vsak vsebinski sklop vsebuje vrednote in načela, ki so smernice za zgledno poklicno delo (Domicelj, Ferjančič, Pavlovič, 1996).

Če je še pred leti veljalo pravilo, da so bile vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic leta, celo desetletja, zaposlene v istem vrtcu, se je ta praksa v zadnjih letih (vsaj v našem vrtcu) korenito spremenila. Število zaposlenih v vrtcu se je z odprtjem novih oddelkov vztrajno povečevalo, veliko je bilo tudi fluktuacije na delovnih mestih. V našem vrtcu praviloma vsak novo zaposleni strokovni delavec podpiše tudi dokument, s katerih se zavezuje, da je seznanjen s Kodeksom etičnega ravnanja v vrtcu (v nadaljevanju: Kodeks). Ali vsi strokovni delavci v vrtcu poznamo Kodeks? Kakšno je naše poznavanje vrednot in načel, zapisanih v Kodeksu? Porajala so se nam številna vprašanja, zaradi katerih smo se odločili, da bo Kodeks prioriteta strokovnega dela v strokovnih aktivih v našem vrtcu.

Pred prvim srečanjem je vsak strokovni delavec prejel izvod Kodeksa. Ta čas je bil namenjen prebiranju dokumenta, zapisu dilem oziroma vprašanj, ki so se nam porajala in ozaveščanju lastnega ravnanja v določenih primerih. Prvo srečanje strokovnega aktiva je bilo namenjeno vsem strokovnim delavcem. Ker naš vrtec deluje na sedmih različnih lokacijah, je bila to tudi priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj in izkušenj. Razdelili smo se v skupine po največ šest strokovnih delavcev. Vsaka skupina je dobila dva primera iz prakse, naloga skupine pa je bila naslednja:

  1. Opredelite problem.
  2. Izpišite tiste alineje iz Kodeksa, ki nas zavezujejo v našem primeru.
  3. Kaj narediti, kako ukrepati

V nadaljevanju bom opisala enega izmed primerov, ki smo ga obravnavali in za katerega ocenjujem, da bi bil lahko zanimiv tudi za druge vrtce in vzgojitelje.

Primer iz prakse

V sosednjem oddelku praznujejo Janov rojstni dan. Opazite, da praznovanje ne poteka v skladu z dogovori, ki jih imamo v vrtcu (brez slaščic in sladkarij). Imajo domače piškote in torto.

tablica

Ker so se nam ob analiziranju problema porajale še številne dileme, smo tudi te zapisali, kot je razvidno iz tabele. Na podoben način smo analizirali še ostale primere iz prakse, ki jih navajam v nadaljevanju.

Primeri iz prakse:

  • Strokovni delavki se v oddelku pred otroki pogovarjata o težavah, ki jih ima Matej. Pogovarjata se o tem, da ne upošteva pravil, da nagaja drugim, da je težko z njim. Primerjata ga z drugim težavnim otrokom.
  • Starši se pritožujejo, da otroci premalo časa preživijo v dopoldanskem času na igrišču.
  • Ko se pripravljate k počitku, opazite, da ima otrok po telesu kraste.
  • Kolegica v oddelku se ne strinja s sodelavko, da vztraja, da morajo otroci pri kosilu pojesti vso hrano.
  • Strokovna delavka pove sodelavki, da opaža, da očetu enega od otrok smrdi iz ust po alkoholu, ko prihaja po otroka. Samo zaudarja, ne kaže pa znakov vinjenosti.
  • Mamica enega od otrok zaupa vzgojiteljici, da imajo doma težave z nasiljem s strani starega očeta.
  • Vzgojiteljica pred skupino otrok komentira sporočilo staršev o odsotnosti otroka z besedami:«Danes bomo pa imeli dopust, ker Jana ne bo v vrtec!«
  • Izjave vzgojiteljice, ki so stalnica v pogovoru z istim otrokom:«A spet ti? Spet čakamo tebe! A lahko prestaviš v drugo prestavo? Kdor se ne bo hitro oblekel, mu bom naslednjič pobrala copate!«
  • Vzgojiteljica z novim šolskim letom v skupino otrok dobi otroka s posebnimi potrebami. Pri tem izjavi:«Zakaj ravno jaz?«
  • Delavka vpričo drugih sodelavk daje neprimerne opazke o zunanjosti sodelavke.

Navedla sem le nekaj primerov, ki smo jih reševali s pomočjo kodeksa. Zapisali smo tudi dileme, ki so se nam porajale. Ob poročanju primerov, ki smo jih reševali, smo ozavestili, da do mnogih nepotrebnih zapletov sploh ne bi prišlo, če bi se pri etičnem presojanju svojih ravnanj in odločitev opirali na kodeks.

Ker ob številnih dilemah, ki so se nam porajale, nismo dosegli konsenza, smo se odločili, da o svojem videnju in naših dilemah spregovori še eden od avtorjev kodeksa, dr. Zoran Pavlovič. Zapisala bom le nekaj vprašanj, na katere smo iskale odgovore.

»Etični kodeks sama razumem predvsem kot dokument, ki varuje pravice in osebno integriteto otrok, o čemer je tudi največ govora. Glede na to, da je od njegovega zapisa preteklo že kar nekaj let, se mi vedno bolj zastavlja vprašanje, kateri dokument ščiti pravice delavca v odnosu do starša.«

»Kakšne imaš možnosti, če otrok v skupini tepe druge otroke, saj si enkrat uspešen, drugič ne? Kako ukrepati, če otrok ogroža druge otroke?«

»Dotaknil se me je problem alkoholiziranega starša. Ne vem, če bi zmogla-znala pravilno reagirati«.

»Danes se zelo zavedamo odgovornosti do otrok, staršev in družin. Problem vidim bolj v starših, ki čedalje bolj posegajo v naš prostor.«

»Spoznala sem, da etični kodeks največkrat upoštevam, moj problem pa je, da včasih nimam poguma, da bi sodelavke iz sosednjih skupin opozorila na napake oziroma neupoštevanje etičnega kodeksa. Všeč mi je, da se tega zavedam in v prejšnjem tednu mi je celo dvakrat uspelo. Kako to izvesti na eleganten način-brez slabe volje enih in drugi?«

Zaključek

Spoznali smo, da je kodeks res vsem zaposlenim v pomoč v etičnih dilemah, hkrati pa daje smernice, kako sprejemati prave odločitve in se izogibati neetičnemu ravnanju, ki se, žal, še vedno pojavlja v nekaterih skupinah. Dr. Pavlovič je ta spoznanja podkrepil z besedami, da so človekove pravice, v našem primeru pravice otrok, kot ustava. Dotaknila se nas je tudi njegova misel, da človek, ki je neprestano slabe volje, ne bi smel delati z otroki.

Literatura

  1. Domicelj, M., Ferjančič, J., Pavlovič, Z. (1996). Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Ljubljana: Sekcija za predšolsko pedagogiko pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije.
  2. Primeri iz prakse in dileme: Arhiv strokovnega aktiva Vrtcev Brezovica, šolsko leto 2015/16

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Uncategorized i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.