7. april – Svetovni dan zdravja

Mali projekt v prvem razredu

anamarija_cvek

Anamarija Cvek

Povzetek

Zdravje je naše največje bogastvo, žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Da bi čim bolje poskrbeli za svoje zdravje, je potrebno zdravo živeti. Starši , vzgojitelji in učitelji so zgled otrokom, ki se zdravega načina življenja šele učijo. Z dobrim zgledom, vztrajnostjo in doslednostjo bomo dosegli, da nam zdrav življenjski slog preide v navado.

Včasih pa se kljub zdravemu načinu življenja zgodi, da zbolimo in potrebujemo zdravila. Zato je prav, da se v zgodnjem otroštvu naučimo tudi ravnanja ob takšnih situacijah. Otroka moramo naučiti varne in pravilne uporabe zdravil. Že otroku lahko razložimo, da je zdravila potrebno uporabljati le takrat, ko zbolijo. Vedeti pa morajo tudi to, da se moramo pri jemanju zdravil držati natančnih navodil zdravnika in farmacevta.

Ker se zavedamo, da se najboljši rezultati dosežejo s sodelovanjem, se moramo vzgojitelji in učitelji skupaj s starši aktivno vključiti v proces oblikovanja zdravega življenjskega sloga.

Uvod

Na naši šoli vsako leto z različnimi dejavnostmi obeležimo 7. april – SVETOVNI DAN ZDRAVJA. Pri izvajanju dejavnosti sodelujejo vsi oddelki, dejavnosti pa so prilagojene starostni stopnji učencev. Za učence prvega razreda je potrebno izbrati preproste in zanimive dejavnosti. Tako smo se v preteklosti že lotili:

  • likovnega ustvarjanja na temo gibana,
  • branja umetnimageostnega besedila povezanega z zdravstveno tematiko in nadaljevali z likovnim poustvarjanjem besedila,
  • z najmlajšimi učenci smo se urili v povijanju kolena in dlani s povoji,
  • pripravili smo zdrav obrok – sadno solato,
  • zgodaj poleti, ko je na šolskem zeliščnem vrtu zrasla melisa, smo pripravili domač melisin sirup …

imageimage

V tem šolskem letu pa smo v mesecu novembru sodelovali z Gorenjskimi lekarnami z izvedbo ankete med prvošolci, zato sem se odločila, da ob dnevu zdravja z učenci obiščemo nam najbližjo lekarno.

Zamisel in potek dela

Izkoristila sem vabilo k izvedbi ankete in sklenila, da bomo vsebino razširili na mali projekt, zato, ker nam že sam učni načrt narekuje obravnavo najosnovnejših vsebin povezanih z zdravjem, še bolj pa zaradi tega, da otrokom privzgojimo zavedanje pomena zdravja in izvajanja dejavnosti, ki pomagajo h krepitvi in ohranjanju le tega.

Naš projekt ob dnevu zdravja je torej zajemal:

  • izvedbo ankete o poklicu farmacevt med prvošolci,
  • spoznati dejavnike, ki spodbujajo ohranjanje zdravja (zdrava prehrana, pijača, pomen počitka in spanja),
  • spodbujanje gibanja in športnih dejavnosti nasploh (sprehodi – tudi daljši, gibanje v učilnici na prostem in na šolskem igrišču),
  • spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov kot dejavnik, ki vpliva na naše počutje in posledično tudi zdravje,
  • spodbujati vzdrževanje osnovne osebne higiene (umivanje rok pred malico in kosilom, po uporabi stranišča, učenje umivanja zob – v sodelovanju z ZD),
  • obisk lekarne v Tržiču (nadgradnja izvedene ankete – bolje spoznajo poklic farmacevt in spoznati primeren odnos do zdravil).

Dejavnosti so bile razporejene čez celo šolsko leto.

Že jeseni smo se vsak prosti trenutek odpravili v učilnico na prostem ali na igrišče. Tam smo izvajali različne športne dejavnosti (otroške igre, tek, skoki…) ali pa so se učenci igrali svoje igre. S tem so se že začele oblikovati prijateljske vezi med učenci.

Vsak mesec nas je obiskala zdravstvena delavka iz ZD Tržič, ki je učence poučevala o pomenu čiščenja zob in pravilno tehniko samega čiščenja.

Učenci so že v vrtcu spoznali pomen umivanja rok po uporabi stranišča in pred hranjenjem. To znanje smo v šoli le še poudarili in budno spremljali. Posamezniki so še pozabili na umivanje rok, a so jih na to pogosto opozorili kar sošolci, ki so bili bolj ozaveščeni. Tako se je krepilo sodelovanje in skrb za zdravje med vrstniki samimi.

V mesecu novembru smo dobili povabilo za sodelovanje v anketi s strani Gorenjskih lekarn. Z veseljem smo se odzvali vabilu in izvedli anketo.

ANKETA je zajemala štiri osnovna vprašanja.

KDO JE FARMACEVT IN KAJ DELA

Besedo farmacevt sem slišala pri reklami. Mami mi je povedala, da farmacevt dela v lekarni. (Tinkara)

Farmacevt prodaja zdravila. (Neca)

Dela zdravila, da pozdravi človeka ali pa žival. Pomaga vsem ljudem. (Maks)

KAKO DELA ZDRAVILA

Zdravila dela iz zelišč. Zelišča so zdravilne rože: sivka, materina dušica, kopriva, kamilica … (Daša)

Zdravila naredi z napravo za miksanje. V posodo da vodo, zdravo hrano in zelišča. Pritisne na gumb. Ko se motor ustavi je zdravilo narejeno. Farmacevt ga da v stekleničke. (Neca)

KAJ FARMACEVT POTREBUJE PRI SVOJEM DELU
Imeti mora mikser, hladilnik, posebno posodo – podobno kot za mafine. S tehtnico pomeri ali pa pogleda črtice na posodi in ve koliko česa mora dodati. (Mark)

Tablete dela z napravo, ki tepta. Dobro jih mora steptati, da so potem dovolj trdi. (Olivia)

Kje se farmacevti naučijo delati zdravila

Vsega se naučijo v šoli za farmacevte. To je šola za zdravstvo. Taka šola je verjetno v Kranju. (Daša)

Anketa je bila objavljena na spletnih straneh Gorenjskih lekarn.

V mesecu marcu smo se pri pouku še posebej posvetili skrbi za ohranjanje zdravja. Učenci so za boljše pomnjenje v svoj zvezek narisali dejavnosti, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju zdravja.

imageimage

Sliki prikazujeta kako skrbimo za svoje zdravje in kaj vse potrebujemo za vzdrževanje osebne higiene.

Pred samim dnevom zdravja pa smo se z uslužbenci nam najbližje lekarne dogovorili o obisku.

Že pri pouku smo si ogledali brošuro OTROK IN ZDRAVILA v elektronski obliki. Izpostavila sem le tiste stvari, ki so bile za učence pomembne in razumljive:

  • zdravila jemljem le kadar sem bolan,
  • zdravila dobimo v lekarni,
  • zdravil ne menjam in jih ne ponudim prijatelju kadar ga kaj boli,
  • starši hranijo zdravila na nedosegljivem mestu,
  • otroku dajejo zdravila starši ali druga znana oseba,
  • zdravila jemljemo natančno po navodilih farmacevta.

Dodatno smo razložili izraz »nedosegljivo mesto« in »znana oseba«.

Prebrali smo tudi navodilo o vedenju v lekarni. Skupaj smo ugotavljali zakaj se v lekarni ne smemo glasno pogovarjati in zakaj je pomembno, da mirno počakamo dokler ne pridemo na vrsto.

Za boljše počutje pa smo se naučili še pesmico o Zdravku Drenu. Ob prepevanju so se otroci zabavali in zaplesali. Ker je pesem moderna, so ob njenem izvajanju neizmerno uživali.

Da bi združili še več dejavnosti povezanih z zdravjem, smo se na 3 km dolgo pot odpravili peš. Načrtovali smo »dan zdravja« na katerem smo se veliko gibali, pridobili nova vedenja o poklicu farmacevt in spoznali primeren odnos do zdravil in njihove uporabe. Uslužbenke so nas prijazno sprejele in pokazale veliko mero potrpežljivosti z malimi radovedneži.

Po naporni hoji smo končno prišli na cilj.

Zdrav življenjski slog nam narekuje tudi počitek.

Ogledali smo si lekarno, se stehtali ter pomerili višino.

Ob vrnitvi v šolo so bili učenci utrujeni, a zadovoljni, saj so se naučili nekaj novega in z gibanjem utrdili svoje zdravje.

V šolski kuhinji jih je že čakal zdrav obrok – kosilo. In tokrat jim je še posebej teknilo.

V naslednjih dneh so učenci narisali nekaj sličic, ki prikazujejo naš obisk v lekarni.

Zaključek

Dejavnosti ob svetovnem dnevu zdravja so bile tako zaključene. Nikakor pa ne bomo zaključili z dejavnostmi, ki nam ohranjajo zdravje. Še vedno bomo drug drugega opozarjali, če si bo kdo pozabi umiti roke. Vsak lep dan bomo izkoristili in odšli na igrišče ali v učilnico na prostem. Večkrat si bomo zapeli tudi pesmico o Zdravku Drenu, ki nas bo razvedrila.

Uspelo mi je na enostaven in igriv način učencem približati dejavnosti za ohranjanje zdravja ter primeren odnos do zdravil.

In ne pozabimo Zdravkovih besed:

ZDRAVILA MI DAJE MAMA.
ZDRAVILA JEMLJEM LE TAKRAT, KO SEM BOLAN.
JEMLJEM JIH NATANČNO PO NAVODILIH FARMACEVTA.

Literatura

  1. Gorenjske lekarne
  2. O pravilni in varni uporabi zdravil

Besedilo in fotografije: Anamarija Cvek

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Projekti i označen sa , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.