Izradci iz ljepenke

ingrid_jug

Ingrid Jug

Sažetak

Primjer tehničkog dana pretresa strategije rada u odgoju i obrazovanju u okviru djelatnosti projekta od idejne osnove do konačnog izratka. Projekt uključuje izradak, kojeg učenik izradi po pojedinim fazama i s tim steče vrijednost, upotrebljivost i korisnost pojedinih materijala, a ujedno i razvija svoju maštu i ručne spretnosti.

Projekt »Čestitke« razdijeljen je u tri dijela. U prvom dijelu se učenici upoznaju s različitim čestitkama i o korištenju tih čestitki u prošlosti; u drugom dijelu izrade svoju čestitku, a u zadnjem organiziraju izložbu izradaka za roditelje i građane u sklopu dana otvorenih vrata.

S projektnim radom je svakom učeniku omogućeno, s obzirom na individualne razlike, da s aktivnim radom i primjenom različitih materijala te stjecanju praktičnih vještina uz korištenje mjernih i računalnih oruđa obrađivanja, razvija inicijativu, samopouzdanje, samostalnost, kritičnost, kreativnost i iz spoznaja i iskustva crpi nove poticaje za daljnje učenje.

1. Idejna osnova

U okviru nastavnog plana prirode i očuvanja okoliša za 1. razred, nastavnog sklopa »Ja i ti, vi i mi«, učenici saznaju, da je slanje čestitki društvena navika, s primanjem i slanjem čestitki se ljudi osjećaju manje usamljene odnosno više povezani s prijatelji i rođaki.

Postoje međutim i ljudi, kojim je kupovanje i pisanje čestitki potpuni gubitak novca i vremena, te sve češće koriste elektronsko slanje čestitki. Upravo zato smo se odlučili, da izradimo lijepe, jednostavne i unikatne čestitke, koje možemo pokloniti kome god hoćemo.

KLJUČNE RIJEČI: projektni rad, tehnički dani, čestitka, različiti materijali

2. Izvedba

Aktivnosti planirane za prvi dio projekta, traju pet školskih sati i namijenjene su pronalaženju informacija, fotografija i prezentaciji čestitke.

Učenici nalaze, da su neke čestitke jednostavne, a druge složenije. Učenici razgovaraju sa svojim roditeljima i pokušaju saznati kakve su čestitke oni poznavali. Čestitke nacrtaju.

U drugom dijelu uz pomoć projektnog plana pod vodstvom učiteljice izrade čestitke koliko je moguće samostalno. Prilikom izrade radova, učenici se uče sigurne i ispravne upotrebe oruđa.

U zadnjem dijelu projekta, učenici završavaju izratke, ocjenjuju ih i pripremaju izložbu za roditelje i građane.

Čestitke zatim poklone roditeljima i građanima.

3. Tehnologija izrade

slika1

slika2

slika3

Konačni izradak

Čestitke

slika4

4. Zaključak

Škola ima važan zadatak u stvaranju dječjega stava prema redovitosti i skrbi o školskim potrepštinama.

Projekt »Čestitke«, kojeg sam planirala u okviru nastavnog plana prirode i očuvanja okoliša, nastavnog sklopa »Ja i ti, vi i mi«, je pružio djeci stjecanje novih znanja i vještina kroz iskustveno učenje. Uz pomoć učitelja, roditelja i građana su si učenici stvorili ideju o tome kako su čestitke bile izrađene u prošlosti i kako ih izrađujemo danas. Saznali su, da su u prošlosti iz prirodnih materijala ručno izrađivali različite čestitke, koje su im služile za svakodnevnu upotrebu. Učenici su se odlučili izložiti svoje čestitke u sklopu dana otvorenih vrata naše škole.

Učenici su bili uključeni u sve faze projekta, izratke su samostalno izradili po vlastitoj presudi. S velikim žarom su se pripremili na predstavljanje projekta, koji je bio vrlo zanimljiv i primio mnogo pohvale.

Postavljene ciljeve smo postigli s općim didaktičnim pristupima, dinamičnim radom, kroz problemsku konstruiranu nastavu s očekivanom aktivnošću djece. Tema je bila obuhvaćena iz životne situacije i temeljila na iskustvenom učenju.

5. Literatura

  1. Bezjak J. (2003). Tehnologija materiala. 3. natis. Ljubljana: Tehniška založba
  2. Bezjak, J. (2001). Didaktika tehnike. Didaktične oblike pri pouku tehnike. Ljubljana: LVM.
  3. Bezjak, J. (1999). Didaktični model strokovne ekskurzije za naravoslovje in tehniko: obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti. Ljubljana: DZS.
  4. Kos, R. (2008). Ustvarjamo z naravnimi materiali. Ljubljana: Allegro.
  5. Kos, R. (2004). Ustvarjajmo z otroki. Jesenice: Antus.
  6. Kos, R. (2005). Mojstrovine iz papirja. Jesenice: Antus.
  7. Papotnik,A. ( 1999 ) Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS
  8. Papotnik,A. (1992 ). Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta
  9. Pukl, V. (1994). Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

Spoznavanje koledarja

tanja_nemec

Tanja Nemec

Vsako leto dobimo nov koledar. Koledar nam določa razmerja med različnimi časovnimi enotami, kot so dan, teden, mesec, leto. Koledar so naredili ljudje na osnovi opazovanja narave.

Spoznavanje koledarja v 2. razredu sem želela obravnavati medpredmetno z različnimi metodami in oblikami dela. Obravnavala sem ga tri tedne. Najprej sem želela preveriti predznanje učencev, kaj o koledarju že vedo? Zelo malo učencev je kaj vedela o koledarju. Izrazili pa so željo, kako zapisati datum, poiskati podatke na koledarju, izpisati rojstni datum …

Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:

Učenci:

  • časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih,
  • spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto,
  • znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas,
  • spoznajo koledar,
  • berejo in iščejo podatke na koledarju,
  • predstavijo podatke s stolpčnim prikazom,
  • berejo podatke iz stolpčnega prikaza,
  • sodelujejo v igri vlog,
  • narišejo štiri letne čase in izdelajo koledar.

clip_image002Prvo uro so učenci prinesli različne koledarje. Spoznali smo, da so različnih vrst: stenski, namizni, rokovniki, žepni … Pogledali smo, kaj je na njih zapisano: leto, meseci, dnevi v tednu, prazniki …

Slika 1. Spoznavanje različnih vrst koledarjev

Dan – noč

clip_image004Začela sem z najmanjšo enoto – dnevom. Učenci so spoznavali, zakaj se izmenjujeta dan in noč in koliko ur je en dan. V razred sem prinesla globus in baterijo, s katero smo prikazali vrtenje zemlje okrog svoje osi in menjavanje dneva in noči.

Slika 2. Nastanek dneva in noči

Z roko smo prikazali navidezno gibanje sonca, od vzhoda proti zahodu in poimenovali dele dneva: jutro, dopoldan, poldan … Učenci so pripovedovali, kaj delajo ob določenem delu dneva. Igrali smo se igrico Dan – noč. Ko je dan stojijo, ko je noč počepnejo.

Teden

Dneve smo povezali v teden. Dneve v tednu smo poimenovali: ponedeljek, torek, sreda … Učenci so povedali, katere dneve gredo v šolo in kdaj ostanejo doma. Na koledarju smo si ogledali, kako so zapisani dnevi na koledarju. Opazili so, da so nedelje in prazniki napisani z rdečo barvo.

Meseci

clip_image006Nato smo spoznavali mesece. Poimenovali smo jih in razvrščali po vrsti. Ugotavljali smo, kateri meseci so zimski, pomladni, poletni in jesenski. Učenci so povedali, kateri mesec jim je najljubši in zakaj.

Slika 3. Razvrščanje dnevov v tednu, mesecev in letnih časov v pravilen vrstni red

Prebrali smo pesem Nelde Štok Vojske: Prijatelji meseci, v kateri so opisane značilnosti mesecev.

Na koledarju smo ugotovili, da so meseci različno dolgi. Nekateri imajo 30, drugi 31 dni, najkrajši pa je februar z 28 dnevi. Prebrali smo še stara imena mesecev – npr.: svečan, vinotok, gruden … Ugotavljali smo, zakaj so včasih ljudje tako poimenovali mesece. Spoznali clip_image008smo, da so stara imena mesecev povezana z naravo.

Da bi mesece še bolje utrdili, so dobili črke, iz katerih so sestavili besede – mesece. Ko so prebrali besedo, so opisali značilnosti meseca.

Slika 4. Sestavljanje besede iz črk

Zapis datuma

Učenci so se naučili zapisati datum. Izvedeli so, da je datum sestavljen iz zaporedne številke dneva, meseca in leta.

Kdaj imam rojstni dan?

clip_image010Učenci so na koledar zapisali svoj rojstni dan. Nato pa smo mesece, v katerih praznujejo rojstni dan, prikazali s stolpci. Na koncu smo prebrali podatke s pomočjo vprašanj: Koliko otrok praznuje rojstni dan v januarju? Koliko otrok ima rojstni dan jeseni? V katerih mesecih praznuje največ otrok rojstni dan?

Slika 5. Prikaz s stolpci.

clip_image012Iskanje podatkov na koledarju

Učenci so iskali podatke na koledarju. Npr. kateri dan v tednu bo 14. 6., zapisali so datume vseh sobot v februarju, iskali so državne praznike …

Slika 6. Orientacija v koledarju

Letni časi

clip_image014Letni časi – zakaj nastanejo? Ogledali smo si oddajo Infodroma na spletu. Ugotovili smo, da imamo štiri letne čase.

Slika 7. Oddaja Infodroma o nastanku letnih časov

Učenci so dobili razrezane slike letnih časov, katere so sestavili. V skupini so dobili tudi kartončke z značilnostmi letnih časov, katere so si morali razporediti k svojim slikam. To je zahtevalo od otrok sodelovanje in izmenjavo informacij. Na koncu so skupine poročale.

clip_image016clip_image018
Slika 8. Sestavljanje slik letnih časov       Slika 9. Razvrščanje značilnosti k letnim časom.

Dramatizacija

Koledar, ki smo ga obravnavali pri spoznavanju okolja, sem clip_image020medpredmetno povezala s slovenščino. Učenci so dobili mesece, ki so si jih obesili okrog vratu. Nato so se razvrstili v pravilni vrstni red. Dramatizirali smo igrico Anite Vadnal Marušič – Podajmo si roke, kjer se meseci kregajo, kateri je najpomembnejši v letu.

Slika 10. Dramatizacija: Podajmo si roke

Izdelovanje koledarja

clip_image022Pri likovnem pouku so učenci izdelali svoj koledar. Izrezali so posamezne mesece, jih razvrstili v pravilno časovno zaporedje in speli. Prilepili so na podlago, na katero so narisali štiri letne čase. Na koledarju so označili praznike in nedelje z rdečo barvo.

Slika 11. Izdelovanje koledarja.

Kviz o koledarju

Znanje o koledarju smo utrdili še s kvizom. Učenci so se razdelili v štiri skupine. Na tablo sem projecirala vprašanja. Odgovore so zapisali na listke. Za vsak pravilen odgovor je skupina dobila točko.

Zaključek

Ob zaključku učne enote sem spet preverila znanje učencev. Vprašala sem jih, kaj so se o koledarju naučili. Tako, kot so bili listki na začetku prazni, so bili na koncu polni. Povedali so, da so se naučili poimenovati mesece, dneve v tednu, letne čase, dele dneva; zapisati in poiskati datume – skratka, naučili so se uporabljati koledar. In cilj je bil dosežen.

Viri in literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  3. Učni načrt za matematiko. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  4. https://www.youtube.com/watch?v=57lF41OpaDE, z dne 21. 3. 2013
  5. Fotografije: osebni arhiv Tanja Nemec.

Doživljanje pravljice skozi celoten pouk

andreja_poklukar

Andreja Poklukar

Poslušanje in pripovedovanje pravljic je za otroke pomembna razvojna spodbuda. Ima pomemben vpliv na otrokov osebnostni, socialno-čustveni in moralni razvoj. Pri tem imamo pomembno vlogo učitelji in vzgojitelji.

Pravljice so zvrst, ki nagovarja otrokovo osebnost v celoti. Spodbuja njegovo domišljijo, neguje otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, razvija njegov razum. Otroci ne nazadnje spoznavajo nove besede in tako bogatijo besedni zaklad. Pravljica otroka tudi vzgaja in ga poučuje na ravni, ki jo razume. Spontano in nevsiljivo se uči preko identifikacije z glavnim likom. Uči ga socializacije in vedenja v določenih situacijah.

Pravljice nosijo v sebi modrost, ki jo prenašajo na otroka. V njih so številni napotki, nasveti, resnice, znanje, izkušnje, ki otrokom koristijo.

V pravljicah sta dobro in zlo, tako kot v vsakdanjem življenju.

clip_image002S pravljico se otroci srečajo že zelo zgodaj. Ko pridejo v šolo, so jim številne pravljice že znane in o njih zelo radi pripovedujejo ter jih predstavljajo sošolcem.

V prvem razredu smo pri slovenščini brali Grimmovo pravljico Volk in sedem kozličkov. Čeprav je velika večina učencev že poznala pravljico, so ji z veseljem prisluhnili. Pravljico sem vključila tudi v pouk pri drugih predmetih. Otroci so jo tako doživljali skozi celoten pouk.

Učni cilji pri pouku slovenščine:

  • zbrano poslušajo umetnostno besedilo,
  • poiščejo značilnosti pravljice,
  • pripovedujejo pravljico,
  • izdelajo pravljične like in sceno,
  • pravljico zaigrajo.

Potek

1. Branje pravljice

Najprej sem učencem prebrala pravljico Volk in sedem kozličkov. O vsebini pravljici smo se pogovorili. Učenci so našteli značilnosti pravljice, nato pa smo pravljico obnovili tako, da je vsak povedal eno poved, ko je dobil v roke žogico. Tako smo skupaj ustno sestavili celotno pravljico.

2. Izdelava scene in lutk

Pri likovni umetnosti so učenci izdelali lutke iz papirja in sceno – hišo kozličkov. Delo je potekalo po skupinah. Ena skupina je izdelovala sceno – hišo kozličkov, ostale skupine pa so izdelovale lutke iz papirja. Lutke so najprej natančno pobarvali, izrezali in pritrdili na palico. Sceno so izdelali iz odpadne embalaže – razne škatlice, zamaški, … Polepšali so jo z barvnim papirjem in izdelki iz blaga. Pri tem so urili natančnost, ročne spretnosti, si nudili medsebojno pomoč in razvijali ustvarjalnost.

clip_image004 clip_image006 clip_image008

3. Igra vlog

Učenci so izbrali osebo, ki jo bodo zaigrali. Po skupinah so vadili svoje vloge. Pravljico so zaigrali sošolcem in pri tem zelo uživali. Želeli so se preizkusiti v vseh vlogah. Sceno smo še nekaj časa obdržali v razredu, otroci pa so se med prosto igro igrali z izdelanimi lutkami.

clip_image010 clip_image012

4. Ura športa na temo obravnavane pravljice

V uro športa sem vključila gibalne igre povezane z osebami iz pravljice.

Kozice se lovijo

Izbrani učenec (kozica) lovi ostale učence – kozice po prostoru. Ko ujame kozico, ta lovi naprej tako, da se drži za del telesa, kjer je bila ulovljena. Katera kozica ni bila nikoli ulovljena?

Lov na kozličkov repek

Učenci se razdelijo v pare. Eden v paru ima repek (predstavlja kozlička) – za hlače si zatakne kos blaga, drugi (volk) pa ga lovi in mu poskuša repek odvzeti. Če mu to uspe, dobi on repek in partner lovi njega.

Koliko je ura?

Z izštevanko določimo volka, ki je obrnjen proti steni. Učenci (kozice) ga sprašujejo: »Volk, koliko je ura?« Volk jim odgovarja: »En volčji poskok naprej, tri kozje poskoke naprej, dva mišja koraka nazaj.« Volka zamenja otrok, ki ga prvi dohiti.

Kozlički in volkovi

Učence razdelimo na kozličke in volkove. Ekipi stojita na nasprotnih koncih igrišča, s hrbti sta obrnjeni druga proti drugi. Tiho pokličemo kozličke. Ti se tiho plazijo proti volkovom. Ko so dovolj blizu, učiteljica zavpije: “Kozlički prihajajo!” Na ta klic se volkovi obrnejo in začnejo loviti kozličke, ki bežijo nazaj na svoj konec igrišča. Kozlički, ki so ujeti, se pridružijo volkovom.

Kdo hodi okrog hiše?

Učenci sedijo v krogu, na sredini je učenec z zavezanimi očmi, ki predstavlja volka. Biti mora popolna tišina. Določimo enega učenca, ta vstane in se skuša neslišno približati volku. Volk prisluškuje in z roko pokaže smer, od koder sliši šum. Če pokaže v pravo smer, se mora igralec vrniti na svoj prostor, če ne, lahko nadaljuje. Komur se uspe približati volku in se ga dotakniti z roko, prevzame njegovo vlogo in postane volk.

clip_image0145. Ura matematike z liki iz pravljice

Pravljične like sem vključila tudi v uro matematike. Ker smo utrjevali seštevanje in odštevanje v številskem obsegu do 5, sem v sliko iz pravljice Volk in sedem kozličkov zapisala račune. Glede na rezultat računa so morali sliko ustrezno pobarvati.

Zaključek

Otroci so pravljico doživljali pri različnih predmetih, tako pri pouku slovenščine kot tudi pri pouku likovne umetnosti, športa in matematike. Otrokom je bil tak pouk zelo všeč in dobrodošel. Povedali so, da jim je bil pouk zanimiv in je hitro minil. Veliko učencev je povedalo, da jim je bilo najbolj všeč, ko so zaigrali enega izmed likov iz pravljice in se šli gibalne igre.

Opisano delo razvija pri učencih ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo ter čut za skupinsko delo. Poleg tega pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno učno okolje.

Spodbujanje branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V prispevku bom predstavil nekatere načine motivacije v šolski knjižnici za branje ter pri branju, saj šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostmi omogoča mladim obiskovalcem stik s prostorom, z gradivom, storitvami ter jih prepričati, da postanejo uporabniki.

Naša šolska knjižnica je nekaterim učencem na šoli edina in prva knjižnica, ki jo obiščejo v vseh svojih devetih letih šolanja (v sedmem razredu je, v okviru projekta Rastem s knjigo (RSK), sicer organiziran nekaj urni obisk splošne knjižnice). Zaradi tega se trudim zagotoviti, poleg literature za obvezna branja, tudi dodatno literaturo, ki si jo učenci želijo izposojati in brati. Poleg zanimive ponudbe knjig, poskušam učence dodatno navdušiti z različnimi dejavnostmi, projekti, predmeti (družabne igre, 3D očala) in informacijsko-komunikacijsko opremo (IKT).

Obiskovanje šolske knjižnice in načini spodbujanja branja

Učenci obiskujejo našo knjižnico pred, med in po pouku. Pred poukom v knjižnico pridejo prosto, neorganizirano in se seznanjajo s knjižnico, gradivom, rešujejo uganko meseca, izbirajo gradiva za bralne značke, domača branja, seminarske naloge, igrajo namizne družabne igre, uporabljajo referenčno gradivo ter OPAC za iskanje gradiva (na računalniku ali tablici).

Med poukom izvajam, v sodelovanju z učitelji, medpredmetne ure, kjer se ura pouka obogati z izvajanjem knjižničnega-informacijskega znanja (dalje KIZ). Vsebine so vezane na sam predmet, katerega učitelj uči, cilji [1] KIZ-a pa so za vsako šolsko leto, določeni po razredih. Ravno tako sodelujem pri dnevih dejavnosti in vključujem knjižnično dejavnost pri temah in določenih ciljih. Po pouku učenci knjižnico obiščejo za reševanje domačih nalog, saj je knjižnica svetel in topel prostor, s 30 čitalniškimi sedeži in bogato referenčno zbirko (slovarji, atlasi, leksikoni …). Uporabljajo tudi IKT opremo (računalnike, tablice in i-tablo), s pomočjo katere brskajo po COBISS/OPAC-u [2], spletnih učilnicah šole ter uporabnih spletnih straneh.

Vsako leto sem, za spodbujanje branja in uporabe knjižnice ter njenih storitev, izvajal uganko meseca, glasovanje za Prulsko knjigo meseca, razne tematske delavnice, interaktivne kvize v spletni učilnici, kino knjižnico, bralna tekmovanja (Naša mala knjižnica), interesne dejavnosti, namizne družabne igre, delo z IKT opremo, vključevanje v mednarodne projekte (eTwinning) … Pri vsaki dejavnosti se je lahko posameznik našel in spodbudil svojo radovednost, vadil branje, krepil kompetence in bogatil besedni zaklad ter znanja. Več o posameznih dejavnostih v nadaljevanju.

Motivacijske dejavnosti in branje

Učence se trudim navdušiti za branje tako ali drugače. Kot že omenjeno, za dvig interesa branja skušam učencem spodbuditi radovednost v sklopu pouka (medpredmetno povezovanje pouka s knjižničniim informacijskim znanjem), individualno ob obisku knjižnice, v okviru interesnih dejavnosti in projektov. Če samo izpostavim nekaj najbolj uspešnih dejavnosti, kjer učence dodatno motiviramo:

  • Knjiga rekordov, govoreča knjiga, 3d očala …
  • Razstave
  • Mednarodni projekt Naša mala knjižnica (NMK [3]) – branje in reševanje delovnega zvezka (pred leti so bili učenci nagrajeni z največjo narisano žirafo[4]),
  • Mesec šolskih knjižnic (vsako leto v oktobru obeležimo pomen šolske knjižnice),
  • Bralni šotor,
  • Mednarodni projekti eTwinning (World book day …),
  • IKT oprema (e-bralnik, tablični računalnik, i-tabla) in aplikacije (Padlet, Lino, Powtoon, Kahoot, QR kode …).

imageimage

Primeri QR kod, v katerih se skriva del nalog oziroma napotkov za učence, ki so pri uri pouka uporabljali tablice ali pametne telefone.

Z različnimi dejavnostmi sem si zastavil cilje, ki naj bi jih udeleženci dosegli. Vedno je bila v ospredju bralna pismenost, ravno tako veselje do branja. Večkrat sem z zgledom pritegnil obiskovalce knjižnice pa tudi s kakšno zvijačo (kot primer lahko navedem primer, ko sem po knjižnici večkrat na vidnih mestih pustil zanimivo knjigo, z označenimi stranmi, kot da jo je nekdo pozabil. Ko so me učenci opozorili na to knjigo, sem nakazal, da je označen izjmeno zanimiv odstavek … ter tako marsikoga prepričal v kukanje in posledično branje tega besedila in celo v izposojo določene knjige).

V nadaljevanju sem izpostavil dve zaslonski sliki, ki sta nastali v računalniški učilnici, kjer so učenci uporabljali aplikaciji Padlet ter Lino. Večkrat za uvodno motivacijo in pogovor o branju pripravim področje v aplikaciji, kjer učenci pišejo in predstavljajo svoje najljubše knjige. To se je vedno izkazalo za dobro iztočnico ure o pogovoru o avtorjih, branju … Vsi udeleženci so tudi lahko videli, kaj so priporočili drugi, o čem so pisali ter tako dobili tudi kakšne vrstniški predlog za branje.

image

Zgornja zajeta zaslonska slika prikazuje program Padlet [5], kjer so morali učenci v sklopu interesne dejavnosti Knjižničarski krožek, zapisati svoje najljubše knjige (nekateri so dodali celo fotografije naslovnic). Naslednja zaslonska slika pa prikazuje program Lino [6], kjer so petošolci, pri uri KIZ-a, opisovali svoje najljubše knjige.

image

Velik prelom pri motivaciji za branje (še posebej za fante), se je izkazala uporaba e-bralnika, na katerem so bile naložene nekatere knjige za obvezno domače branje (Cankar: Moje življenje, Tavčar: Med gorami in druge). Večina fantov je prebrala gradivo za obvezno domače branje s pomočjo e-bralnika, saj niso bili obremenjeni z debelino knjige (število strani) niti s starostjo knjige ter posledično drobnim tiskom na porumenelih listih. IKT oprema je bila večkrat uporabna tudi pri branju v tujem jeziku (angleški, nemški, ruski), kjer so učenci brali predpisane knjige za tujejezične bralne značke. Poleg tega so uporabili aplikacije ter predvajali zvok, poslušali izgovarjavo besed ter reševali interaktivne naloge.

Omeniti je potrebno tudi motiviranje učencev z igranjem namiznih družabnih iger, ki so povezane ali pa so nastale po literarni predlogi (Gospodar prstanov, Hobit, Strahek, Zofijin svet in druge…). Pri interesnih dejavnostih ter pri uvodni motivaciji sem predstavljal igre, jih ponudil v igranje, učence premagoval ter jim svetoval, da sem prej prebral knjigo ter poznal odgovore. Izposoja knjig, povezanih z družabnimi igrami, je tako narasla.

Sklep

Med leti sem ugotovil, da so učenci vedno dodatno motivirani za branje in raziskovanje literature, če nato svoja opažanja in povratne informacije zapišejo s pomočjo IKT naprav. To se vsako leto pokaže tudi po obisku splošne knjižnice (v okviru RSK), saj morajo kot povratno informacijo o obisku knjižnice, v spletni učilnici rešiti kviz. Tudi pri mlajših učencih sem opazil, da so bili bolj zatopljeni v branje in uporabo knjig, za katere so potrebovali npr. 3D očala. Še posebej zanimivo je bilo branje knjige s pomočjo tabličnega računalnika.

Predvsem se mi zdi pomemembno, ko spremljam vsako generacijo, njihove bralne zmožnosti in zanimanja je, da jih spodbudim k branju z zgledom ter naborom literature, da vsakdo najde kaj zase (poleg predpisanih bralnih seznamov, obveznega domačega branja …).

Literatura

  1. Drnovšek, M. (2017). Branje za znanje. Povezovanje, sodelovanje, skupnosti, Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Str. 374-387.
  2. Janeš, L., Škrlj, G. (2012). Spodbujanje in spremljanje bralnih navad učencev tretjega triletja osnovne šole. Šolska knjižnica, letn. 22, (1), str. 50-59.
  3. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2017.
  4. Škrlj, G. (2016). Kdo prebiva na knjižnih policah v naši šolski knjižnici? Šolska knjižnica, letn. 25, (3/4), str. 64-67.
  5. Škrlj, G. (2013). Namizne družabne igre v šolski knjižnici – dodatna motivacija. Šolska knjižnica, Letn. 23, (2), str. 83-90.
  6. Škrlj, G. (2013). Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu. Šolska knjižnica, letn. 23, (3/4), str. 183-188.
  7. Škrlj, G. (2014). Učenje v šolski knjižnici z namiznimi družabnimi igrami. Knjižničarske novice, letn. 24, (7/8), str. 21-22.

[1] Cilji so zapisani v Kurikulu Knjižnično informacijsko znanje: osnovna šola.
[2] Katalog naše knjižnice
[3] Več o projektu na uradni spletni strani: http://www.nasamalaknjiznica.si/sl/
[4] Več o dogodku sem zapisal v prispevku Likovna delavnica v okviru projekta Naša mala knjižnica (v Šolska knjižnica, letn. 25, št. 1/2 (2016), str. 102-103)
[5] Dostopno na https://padlet.com/
[6] Dostopno na http://en.linoit.com/