Turizem

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V šolskem letu 2017/2018 je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo razpisala 32. državni festival Turizmu pomaga lastna glava na temo KULTURA IN TURIZEM.

Kulturni turizem je zvrst turizma, pri kateri je osnovni motiv pclip_image002otovanja zavestno in aktivno spoznavanje ter doživljanje kulture obiskanih krajev ali/in pridobivanje znanja. Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018-2020 ima v viziji zapisano: Slovenija bo leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma za goste, ki prihajajo s primarnim in sekundarnim motivom kulture. Turiste želimo navdihniti, da odkrivajo kulturno bogastvo slovenske dediščine, umetnosti, festivalov ter prireditev, kulinarike in življenjskega sloga prebivalcev.

Vir: spletna stran Turistične zveze Slovenija

Sodelovanje na festivalu vključuje izdelavo turistične naloge na razpisano temo, osredotočeno na oblikovanje turističnega proizvoda in njegovo javno predstavitev na turistični tržnici.

Delam na OŠ Srečka Kosovela Sežana in vodim krožek Turizem, kjer učenci spoznavajo okoliške znamenitosti (v lanskem šolskem letu smo pripravili seminarsko nalogo o Živem muzeju krasa v Sežani). Učence 4. razreda sem usmerjala z različnimi dejavnosti, da s čimbolj zanimivo idejo privabijo turiste v naš kraj. Krožek je potekal enkrat tedensko, ob torkih.

V začetku aprila se bodo začele predstavitve po vsej Sloveniji, vabljeni!

Izluščila sem nekatere glavne zanimivosti iz turistične naloge:

1. Uvod

Naša šola se nahaja na krasu. Za kras je značilna rdeča zemlja – jerina ali terra rossa. Zaradi kamnitih tal pogoji za kmetijstvo niso najboljši, prave njive opazimo le na dnu vrtač. Ideja za seminarsko nalogo je bilo vinogradništvo in ponovno obujanje starih običajev – pletarstvo (opletanje steklenic).

clip_image0042. Vinogradništvo

Vloga vinogradništva se je skozi zgodovino precej spreminjala. Najbolj znano kraško vino je teran, ki je rdeče barve. Trta za teran se imenuje refošk.

3. Ogled vinakrasa

V torek smo s turističnim krožkom odšli v Vinakras, ki se nahaja v Sežani. Tam nam je vse o Vinakrasu pripovedoval gospod Grdina. V kleti smo videli zelo dosti steklenic vina. Presenetilo me je, da je vino lahko zelo drago – nekatere steklenice stanejo 500 EUR. Vinakras deluje že zelo dolgo. Videli smo videli sodov. Imeli so lesene in kovinske sode. Grozdje pridobivajo od vinogradnikov, ki imajo v bližini vinograde. Povedal nam je, da vino teran pridobivajo iz trte refošk. Videli smo tudi majhne sobe, kjer imajo buteljke vina. Bilo mi je zelo všeč. Veliko sem izvedela novega.

Stefania

V torek smo s turističnim krožkom odšli v Vinakras. Tam nas je vodil gospod Grdina. Povedal nam je, kako se naredi vino. V kletu smo videli zelo stara vina, ki se ne pokvarijo veliko let (nekatera zdržijo tudi več kot 50 let). Ta vina so potem zelo draga (stanejo tudi 500 EUR). Najstarejša trta v Sloveniji raste v Mariboru. Kmetje grozdje pripeljejo na Vinakras. Najprej delavci grozdje stehtajo, nato ga s posebno napravo ločijo (olupek in sredico) in nato postopoma naredijo vino. V grozdnem soku poteka tudi alkoholno vretje. Steklenice v kleti so bile postavljene v betonskih luknjah. Luknje v betonu so bile zavarovane z rešetkami. Na koncu smo videli tudi sefe, v katerih imajo nekateri sežančani shranjene buteljke vina. Za sefe morajo plačati letno članarino.

Ema

clip_image006 clip_image008clip_image010

4. Ogled miniatur vozov in vinskih preš iz vse Slovenije

clip_image012Ogledali smo si muzej v Žirjah (5 km stran od šole). Tja smo se odpeljali z vlakom. Nekateri učenci so se prvič peljali z vlakom. Ogledali smo si ročno izdelane minclip_image018iaturne vozove. Nekoč so jih uporabljali za prevoz različnih tovorov od lesa, zvonov, žita, čebelnjakov in sodov. Muzej je zelo lep. Skoraj neverjetno je, da je vse stvari (vozove, preše, slike) izdelal gospod, ki smo ga videli. Gospod je rekel, da je prvi voz naredil že takrat, ko je hodil v OŠ. Največ pa jih je izdelal sedaj, ko je v pokoju. Tudi on se je vseskozi učil (kateri les je najprimernejši, kako se senči ipd). Najboljša je bila delavnica vžiganja v les. Nekajkrat nam je pod žičko celo zagorelo. Narisali smo grozdje in nato pa natančno po črtah vlekli žičko, ki je za sabo puščala črno sled. Take delavnice bi morali imeti večkrat v šoli.

clip_image016clip_image014

5. Ptičje hiške in opletanje steklenic

clip_image020Zoja je o izdelavi ptičje hišice zapisala sledeče: Bilo je sončno jutro. Na to jutro sem šla v šolo. Bila je sobota. Dobili smo se pred šolo. Delali smo ptičjo hišico v učilnici tehnike. Meni je bilo delati ptičjo hišico težko. Potrebovala sem veliko pomoči. In nisem bila edini otrok, ki je prosil učiteljico za pomoč. Ko sem jo naredila, sem bila zelo srečna. Tako srečna sem odšla domov.

clip_image022clip_image024

5. 1. Opletanje steklenic

V petek, 12. 12. 2018 ob 17. uri smo se dobili v učilnici tehnike in opletali steklenice. clip_image026Učiteljica nam je povedala, da je bilo steklo včasih zelo dragoceno, zato se je razvil tak običaj. Zdi se nam pomembno, da se čimveč ljudi nauči opletati steklenice, morda se bodo pa časi spremenili in bomo pa tudi mi nekoč morali živeti drugače in bolj skrbeti za naš planet Zemljo. Ker smo pletli že ptičjo hišico, nam opletanje ni delalo velikih težav. Vsak je izdelal svojo steklenico v slabih dveh urah. Na koncu smo bili z izdelkom zelo zadovoljni in z velikim veseljem odnesli steklenico domov. Morda pa bomo v steklenico spravili barvice, bonbone ali pa posušen domač čaj.

Ema, Stefania, Hilmie, Zoja

6. Plan enodnevnega izleta po Krasu

Vsi učenci so sodelovali pri pripravi enodnevnega izleta po Krasu:

8.30 zbor pred OŠ Srečka Kosovela Sežana
9.00 ogled Vinakrasa
12.00 kosilo na turistični kmetiji
13.00 ogled kmetije in vinograda
15.00 ogled miniaturnih vozov v Žirjah pri Sežani
16.30 delavnica prepletanja steklenic (po dogovoru v kakšnem Kulturnem domu)
19.30 prihod pred šolo

PREDVIDENI STROŠKI

Ogled Vinakrasa: 2 EUR
Kosilo: 10 EUR

Muzej miniaturnih vozov in delavnica: prostovoljni prispevki
Avtobusni prevoz: 10 EUR

7. Zaključek

Učenci smo spoznali značilnosti vinogradništva, ki je značilen za kraško pokrajino. Veliko starih obrti izumira. Opletanje steklenic je bilo nekoč pomembno vaško zimsko opravilo, saj je bilo steklo dragoceno. Lepo je, da se tudi učenci preizkusimo v starih običajih. Vsak učenec je izdelal ptičjo hišico in opletal steklenico. Pripravili smo zanimiv, vabljiv enodnevni izlet za turiste, ki jih je na krasu vsako leto več.

8. Literatura

  1. Bogataj, J. (1989). Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
  2. Knez I., Valand Z. (1998). Domača obrt – pletarstvo. Seminarska naloga. Ljudska univerza Slovenska bistrica.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Turizam i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.