IKT (izobraževalno komunikacijska tehnologija) in glasba

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

V prispevku bom predstavila načine dela in vsebino dejavnosti pri pevskem zboru in Orffovem krožku s pomočjo IKT.

Obiskovanje pevskega zbora je zelo koristno za življenje pevcev. Sodelovanje v pevskem zboru daje posamezniku občutek povezanosti z ostalimi pevci in pripadnost skupini. Vpliva na čustva, domišljijo in razum. Pomaga k izboljšanju kakovosti življenja, saj omogoča skrb za telo, razvoj pevskih sposobnosti, krepi samozavest, omogoča učenje ustrezne komunikacije in širitev socialnih mrež. Otroci v pevskem zboru lahko zadovoljujejo svojo potrebo po povezanosti, pripadnosti, zabavi in učenju. Izrednega pomena pa je tudi medgeneracijsko sodelovanje učencev.

Pomemben del pri pevskem zboru odigra tudi zborovodja. Zborovodja se pri svojem delu poleg različnih vidikov strokovnega glasbenega dela srečuje tudi z različnimi problemi. Tako mora poleg glasbene stroke obvladati tudi skupinsko dinamiko, imeti mora čut za ljudi, jih razumeti ter jim znati svetovati pri različnih težavah in preizkušnjah ter obvladovati stresne situacije. Vse to pripelje do vzdušja, ki omogoča kakovost, zaupanje in razumevanje, obenem pa spodbuja delo ter individualizacijo.

image

Poleg vodenja pevskega zbora na šoli vodim tudi interesno dejavnost Orffov krožek, ki tesno sodeluje s pevskim zborom.

Preko izkušnje petja v zboru in preko Orffovega krožka spoznavajo glasbo, jo vzljubijo in do nje oblikujejo nov odnos. Vse to vpliva na njihovo vsakdanje življenje in na nek način s tem petje prenašajo v prihodnost.

Pri svojem delu sem pri učencih zasledila različne posledice petja in igranja na glasbila:

  • sprostitev;
  • ustvarjalnost;
  • razvijanje glasovne in muzikalne sposobnosti;
  • urjenje glasbenega spomina, besednega zaklada;
  • pravilno dihanje, ki je osnova za pravilen in zdrav način govora;
  • izkušnja posebnega socialnega okolja;
  • občutek uspešnosti slehernega posameznika;
  • medgeneracijsko povezovanje;
  • dobro počutje in varnost v skupini.

Zelo pogosto se pri samem pouku in interesnih dejavnostih na šoli srečujem s socialno in čustveno neprilagojenimi in nemirnimi učenci, pogosto tudi z učenci z učnimi in drugimi težavami. V zbor pridejo z različnimi sposobnostmi, pričakovanji in razlogi. Nekateri iz ljubezni do petja, drugi zaradi druženja, tretji zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa … Vsem pa je skupno to, da se v skupini dobro počutijo.

Na podružnični šoli že več let vodim pevski zbor in Orffov krožek, kamor se vključujejo različni učenci. Interesni dejavnosti obiskuje 35 učencev (od prvega do petega razreda), kar je polovica vseh učencev na šoli. Učenci imajo dve uri na teden pevski zbor in dve uri na teden Orffov krožek. Da delo poteka optimalno, nemoteno, čim bolj sproščeno in varno, jim ponudim različne aktivnosti, pri katerih je vsak posameznik pomemben, vključi pa se lahko po želji in po svojih sposobnostih. Skupaj skrbimo za dobro delo pri pevskem zboru in Orffovem krožku tako, da se učimo drug od drugega tudi s pomočjo izobraževalne komunikacijske tehnologije (IKT). V nadaljevanju bom predstavila svoje izkušnje in nekaj takih aktivnosti.

1. Na vajah se upevamo s pomočjo posnetkov, na katerih učenci izvajajo dihalne in upevalne vaje. Te vaje posnamemo z učenci različne starosti, nato si jih pri urah skupaj imagepogledamo in jih izvajamo. Za pomoč je učencem »semafor«, ki jim nakazuje, kdaj so tiho in poslušajo in kdaj ponovijo oz. zapojejo določeno vajo. Velikokrat so prav učenci, ki imajo čustvene in socialne primanjkljaje, zelo uspešni pri tej vaji, kar krepi njihov občutek uspešnosti in motiviranost za nadaljnje delo. Sčasoma se večkrat sami javijo, da si želijo posneti upevalno vajo.

2. Na podoben način starejši učenci (iz četrtega in petega razreda) posnamejo tudi melodijo in petje nove pesmi. Ob posnetku se nato skupaj učimo. Učenci se prostovoljno javijo za izvajanje in snemanje posamezne vaje. Pri tem se nikogar ne izpostavlja. Opažam, da se učenci, ki se pri rednem pouku težje vključijo v delo, tukaj lažje sprostijo in bolj samozavestno nastopijo.

3. Delo na vajah si popestrimo tudi z glasbenimi kartončki. Na začetku vsake ure razdelim kartončke z notami, samo na enem pa je tudi mikrofon. Kdor dobi ta kartonček, si izbere imagekaterokoli pesem, ki jo vsi zapojemo na začetku in na koncu vaj. Učencem zelo veliko pomeni, da lahko »vodijo« celo skupino in ji določijo, katero pesem bo pela. Hkrati ob tem čutijo pripadnost skupini in dobijo izkušnjo, da jih skupina sprejema ne glede na to, katero pesem izberejo.

4. Veliko nastopamo v šoli in kraju. Z nastopi si učenci krepijo samozavest, premagujejo strah pred javnim nastopanjem … Poleg tega je posebne vrste doživetje tudi čas pred in po nastopu. Vse nastope snemamo in si jih kasneje na vajah pogledamo in analiziramo. To nam je v pomoč pri nadaljnjem delu. Na posnetkih opazujemo vedenje nastopajočih, držo, mimiko, petje … Učenci imajo tako tudi priložnost, da se na nek nov način srečujejo s samimi seboj.

5. Zelo pomemben del pevskih vaj so tudi rojstni dnevi učencev. Vsak, ki ima v tekočem tednu rojstni dan, si lahko izbere svojo glasbeno didaktično igro, jo vodi in postavlja svoja pravila. Na tak način izrazimo pomembnost tega člana in mu izkažemo pozornost. Član pa dobi priložnost, da krepi svoje odzivanje in vodenje, ko je izpostavljen.

6. Pevski zbor in Orffov krožek se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Pri Orffovem krožku uporabljamo računalniški program Sibelius 7 za pisanje enostavnih spremljav za pesmi, ki jih pojemo pri pevskem zboru. Le malo učencev obiskuje glasbeno šolo ali ima doma kakšen instrument, zato delo poteka počasi, ker se učimo tudi osnov glasbene teorije. Učenci so ob takem načinu dela veliko bolj zbrani, učinkoviti, motivirani in pripravljeni za delo. Delo je dinamično, zahteva razmišljanje in aktivno sodelovanje vseh učencev. Tako učenje nima prostorskih in časovnih omejitev in se ne konča s šolskim letom, ampak se leto za letom dopolnjuje in utrjuje. S temi spremljavami spremljamo potem tudi pevski zbor.

imageimage

7. Učenci tudi veliko ustvarjajo in improvizirajo na glasbilih ob slikah, kjer se lahko popolnoma sprostijo in preko tega izražajo svoje počutje oziroma čustva, tako pozitivna kot tudi stiske in negativna čustva. Instrumente si vedno izberejo po svojih željah. Na voljo imamo zelo veliko ritmičnih in melodičnih Orffovih instrumentov, da z izbiro ni težav. Pri takem delu oziroma pri uporabi različnih ustvarjalnih pristopov je važen proces dejavnosti in ne le njen končni rezultat. Vse aktivnosti so zelo uporabne kot didaktični material pri samem pouku glasbe.

Zaključek

Z glasbo si učenci utrjujejo delovne navade, učijo se discipline in ustvarjalnega sobivanja. Spodbuja veselje do življenja in daje izkušnjo osebne rasti znotraj skupnosti. Učencem omogoči, da si, znotraj varne, interesno oblikovane skupine, pridobijo veščine in znanja, ki jim bodo v pomoč v različnih situacijah v vsakdanjem življenju. Oblikuje pa tudi tiste drže in navade, ki so potrebne za odgovorno prevzemanje nalog v življenju. S takimi interesnimi dejavnostmi učencem pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu, socialnemu in duhovnemu razvoju. Menim, da sistematična glasbena in pevska vzgoja pomembno prispeva k etičnemu in duhovnemu, posredno pa tudi k socialnemu in gospodarskemu napredku družbe.

Učencem, ki obiskujejo pevski zbor in Orffov krožek, sem zastavila pet vprašanj. Odgovori, ki sem jih dobila, so potrditev, da je taka interesna dejavnost zelo dobrodošla in pozitivno vpliva na učence. Tudi učenci, ki se socialno ali čustveno težje vključijo v delo, so mi dali pozitivno povratno informacijo. Spodaj so na kratko zapisane oziroma povzete njihove misli.

1. Kaj ti predstavlja petje?
Metuljčke, srečo, umiritev, veselje, zbranost, postati zvezda; je kot najboljši prijatelj, je nekaj, kar je nebeško lepo …

2. Na kaj se spomniš ob besedah „pevski zbor“?
Na predstave, oder, uživanje, sonce, učenje novih pesmi, posluh, prijatelje.

3. Kako se počutiš, ko poješ?
Kot da bi letela na svojih sanjah, neučakano, odlično, super, svobodno, uspešno, sproščeno.

4. Kako se počutiš, ko igraš na Orffova glasbila?
Takrat pozabim na ocene in šolsko leto; kot da bi se mi uresničila želja; sproščeno, čarobno, odlično, prijetno, zabavno.

5. Kako bi po tvojem mnenju moral vaditi, da bi lepše pel?
Moral bi stopiti na stol in se prepustiti užitku ter peti, vaditi pred starši, pred televizijo, visoko in nizko, s knjigo z besedili, vaditi bi moral solmizacijske zloge.

Literatura

  1. Kolar, M. (2008). Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2001.
  3. Žvar, D. (2003). Koncept. Razširjeni program: program osnovnošolskega izobraževanja. Pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u ICT i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.