Učilnica narava

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Narava je najboljša učiteljica. Učenje z lastnimi izkušnjami v naravnem okolju prinese najboljše kratkoročne in dolgoročne rezultate. Učenci se v naravi dobro počutijo, lažje jih je motivirati za delo, delo ne dojemajo kot učenje temveč kot raziskovanje in igro.

Logična posledica je torej, da bomo obravnavo življenjskih okolij poskušali izpeljati v naravnem življenjskem okolju. Sadovnjak bomo približali učencem z obiskom sadovnjaka, opazovanjem sadnih dreves, ostalih rastlin in živali, ki živijo v njem. Prav tako bomo vrt najbolje spoznali na vrtu in polje z obiskom polja. Znanje bomo še bolj poglobili, če bomo različna življenjska okolja opazovali v različnih letnih časih in tako zadeli dve muhi na mah, saj bodo otroci poleg življenjskega okolja spoznali tudi kakšne spremembe se dogajajo v različnih letnih časi, torej spoznali značilnosti letnih časov.

Jesen kar kliče po obisku gozda in tako smo se s prvošolčki odpravili v bližnji gozd. Naša šola ima veliko možnosti učenja v naravi, saj smo obkroženi s sadovnjaki, polji, vrtovi in gozdom.

Pred odhodom

Seveda v gozd nismo odšli kar tako, brez nekega predznanja in priprave na delo v njem. V uvodni uri so učenci ponovili kaj že vedo o rastlinah in živalih v gozdu. Ločili so listnata in iglasta drevesa ter jih nekaj našteli. Povedali so kaj bomo lahko našli v podrasti, našteli živali, ki jim je gozd dom.

Učence sem opozorila na primerno vedenje v gozdu, gozdni bonton in čuvanje narave. Dogovorili smo se, da ničesar ne trgajo, poberejo lahko le kar najdejo na tleh. Povedali so, da če ne bomo preglasni, bomo lahko videli več živali.

Za cilj pouka v naravi sem si zadala da:

  • učenci opazujejo in spoznavajo živa bitja v življenjskem okolju, gozdu,
  • poznajo razlike med listnatim in iglastim drevesom,
  • opažanja znajo zapisati v obliki slike,
  • navajajo se na pripovedovanje o svojih opažanjih, – znajo razvrstiti kar so prinesli iz gozda.

Pri delu na terenu se bo prepletalo in povezovalo več predmetov:

  • spoznavanje okolja (opazovanje, primerjanje),
  • likovna umetnost (slikovni zapis opažanja),
  • šport (hoja v naravi).

V učilnici po prihodu iz gozda pa še:

  • matematika (razvrščanje materiala po določeni lastnosti), – slovenščina (poročanje).

Učenci na tej stopnji pri opazovanju narave potrebujejo pomoč odraslega in usmerjanje, zato sem pripravila učni list in navodila za delo v gozdu. Na učnem listu je bilo na eni strani narisano listnato drevo, na drugi strani pa iglasto. Razdelili smo se v pare in se dogovorili kako bo potekalo opazovanje. Učenca sta dobila nalogo, da poiščeta listnato oziroma iglasto drevo, ga natančno opazujeta, potipata in narišeta na list kaj opazita na drevesu, pod drevesom. Narišeta rastline in živali. V gozdu tudi prisluhneta zvokom in zaznavata različne vonjave. Nabereta pa tudi nekaj gozdnih plodov in drugih zanimivosti, ki jih najdeta.

Pripravili so pripomočke za delo: trše mape, pisala, vrečke. Nato smo se odpravili v bližnji gozd.

Delo v naravi

Na primernem kraju v gozdu, kjer je dovolj listnatih in iglastih dreves smo se ustavili. Učenci so poiskali primerno drevo in se lotili opazovanja. Nekateri pari so potrebovali za pričetek dela nekoliko pomoči in usmerjanja.

clip_image002 clip_image004
Slika 1 in 2: Opazovanje dreves

Tipali so skorjo dreves in ugotavljali ali je gladka ali groba. Opazovali so podrast.

Ugotavljali so kaj raste pod temno krošnjo iglastih dreves in kaj pod svetlo krošnjo listnatih.

Opazili so različne žuželke, ki so letale po zraku. Celo žabo jim je uspelo videti.

clip_image006 clip_image008
Slika 3 in 4: Opazovanje živali in rastlin v podrasti

Vse kar so opazili in kar so ugotovili s tipanjem so sproti risali na učni list. Narisali so grobo lubje smreke, gobe, praprot, mravlje, obliko listov drevesa.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Risanje opažanj

Po končanem opazovanju in risanju, so v vrečke nabrali še storže in ostale plodove, ki so jih našli pod drevesi. Našli so še prazne polžje hišice, vejice različnih dreves.

Nabrali so lubje, ki je ležalo na tleh in odpadlo listje.

Sklepne misli v učilnici

Ko smo se vrnili v učilnico so imeli učenci nekaj časa za pogovor in pripravo na poročanje. Imeli so nalogo povedati kaj so opazili, kaj so vonjali, kaj so slišali.

Pokazali so, kako so to narisali ali označili na učnem listu.

Učenci so povedali, da so slišali ptičje petje in brenčanje žuželk. Večjih živali nismo videli, ker smo bili dosti glasni. Tudi če nismo glasno govorili, se je slišalo naše premikanje, hoja po gozdu. Videli pa so žuželke, ki so letale po zraku, hrošča, mravlje, pajka, žabo.

clip_image014 clip_image016
Slika 7 in 8: Poročanje v učilnici

Tam kjer so rasle gobe, so zaznali vonj po gobah. Nekateri so med opazovanjem in tipanjem lubja zavohali smolo.

Opazili so, da več rastlin raste pod listnatim drevjem, ker je bolj svetlo. Videli so praprot, mah, travo. Pod iglastim drevjem so opazili veliko iglic. Vedeli so, da imata iglasto in listnato drevo različno oblikovane liste in da iglice pozimi smreki, jelki in boru ne odpadejo.

Nabrani material smo razvrstili v skupine: deli drevesa, podrast, živali. Nastala je razstava materiala, ki ga lahko najdeš v gozdu.

clip_image018 clip_image020
Slika 9 in 10: Razvrščanje nabranega materiala

Zadovoljna sem bila z izvedbo pouka v naravi, saj so se učenci skozi izkušnjo gozda naučili več in bolj poglobljeno kot bi se z opazovanjem slik in pripovedovanjem o gozdu v učilnici. Takšnega pouka se poslužujemo premalo, treba bi bilo razmisliti, kako večkrat stopiti iz šolske učilnice v novo učilnico, naravo.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.