Pogled u miru i veselju

Broj 98, prosinac 2017.
ISSN 1848-2171

Dragi naši čitatelji, suradnici i kolege!

Želimo vam ugodne, mirne, sretne i blagoslovljene blagdane te puno zdravlja, uspjeha u novoj godini!!

naslovna

Ovu godinu završavamo s 10 članka, a čitamo se i sljedeće godine Smiješak

Pogled_iconU školama se učenici često susreću s lutkarskim predstava. Kako je učiteljica Petra Winkler obilježila Svjetski dan lutkarstva pročitajte u ovom broju Pogleda. Više…

Pogled_iconUčiteljica Betka Potočnik sa svojim učenicima u produženom boravku izrađivala je različite jednostavne proizvode namijenjene za Advent. Tijekom projekta razvijala se kreativnost, maštovitost, timski rad, ustrajnost, preciznost, a što je najbitnije, osjećaj zajedništva. Više…

Pogled_iconRomana Šabeder je opisala proces izrade sunčavog sata koji je prikladan za učenike osnovne škole, naravno, uz pomoć nastavnika. Više…

Pogled_iconU međunarodnom eTwinning projektu Zero-One cilj je učenike od rane dobi poticati na sigurno i kreativno korištenje računala i interneta. „Stvaranjem privlačnog okruženja nastojali smo preobraziti iskustvo učenja naših učenika, zaintrigirati ih i razvijati njihove vještine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije korištenjem Web 2.0 alata i alata za proširenu stvarnost.“, kaže Iva Naranđa. Više…

Pogled_iconUčenici i učiteljica Davorka Nekić iz Područne škole Nikole Tesle iz Moravice sudjeluju u penpal projektu s učenicima iz BiH, Srbije, Portugala, Španjolske, Turske, Ukrajine, Meksika i Brazila. Kako bi dočarali svoj goranski kraj, došli su na ideju da uz pisma koje izmjenjuju pošalju i razglednice. Pročitajte kako je tekao proces izrade razglednica. Više…

Pogled_iconUrška Rožman opisuje susret predškolske djece s prvim engleskim riječima jer na temelju prvog iskustva s novim jezikom, djeca kasnije oblikuju vlastiti stav prema jeziku. Više…

Pogled_iconKako potaknuti integraciju romske predškolske djece i suradnju s roditeljima, kako integrirati elemente njihove kulture; pjesme, plesovi, priče…, piše nam Maja Avbar. Više…

Pogled_iconO međunarodnom projektu Doll has a Soul (DHS) izvještava nas Ksenija Ulaga kojem je cilj povezivanje lutke i matematike i jačanje matematičkih kompetencija djece u dobi od tri godine. Više…

Pogled_iconKako da dijete zavoli čitanje? Kako motivirati djecu za čitanje u prvom razredu? Pročitajte članak Marjete Dorning i saznajte odgovore na ova pitanja Smiješak Više…

Pogled_iconKranjski vrtić sudjeluje u projektu Etika i vrijednosti. Svrha projekta je da dijete dobije osjećaj pravde. Marija Meglič upoznaje nas kako su predstavili pojam pravde kod petogodišnjaka. Više…

Gordana Lohajner

Svetovni dan lutkarstva

petra_winkler

Petra Winkler

Uvod

Skoraj 100 let nazaj je skupina lutkarskih navdušencev iz sedmih držav ustanovila Mednarodno zvezo lutkarjev UNIMA. Osnovni namen je bila promocija in razvoj te oblike umetnosti. Na pobudo zveze, že od leta 2003, 21. marca praznujemo svetovni dan lutkarstva.

Lutkarstvo v Evropi se je rodilo veliko prej kot na Slovenskem. Na splošno namreč velja, naj bi se rodilo v Grčiji, v obrednih čaščenjih v čast bogu vina in plodnosti, Dionizu.

O razvoju lutkarstva na Slovenskem je zbranega malo gradiva. Dolgo je veljalo, da Slovenci pred letom 1910, ko je nastopil Milan Klemenčič, sploh nismo imeli lutkovnega gledališča.

Danes, k sreči, ni več tako. Delujejo razna profesionalna in amaterska lutkovna gledališča.

Največji sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Poznamo pa tudi Mini teater Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Gledališče glej, Gledališče iz desnega žepka, Gledališče konj, Gledališče labirint, Gledališče lutke Zajec, Gledališče Zapik, Hiša otrok in umetnosti, Gledališče in lutke JSKD, Teater za vse Jesenice, Lutkovno gledališče Fru-fru, Lutkovno gledališče Koruzno zrno, Lutkovno gledališče Kranj, Lutkovno gledališče Nebo, Lutkovno gledališče Pupilla, Lutkovno gledališče »UŠ«, Lutkovni studio Lutkarnica Koper, Lutkovno gledališče Tri, Pripovedno gledališče gdč. Bazilike, Teatro Papelito, Teatro Matita, Ustanova lutkovnih ustvarjalcev.

Poznamo tudi amaterske gledališke skupine, ki pripravljajo razne igre in tako razveseljujejo ljudi po več slovenskih krajih.

Lutke v šoli

V šoli se z lutkami velikokrat srečujemo, še zlasti v nižjih razredih. S pomočjo lutk se navajamo na dnevno rutino, se umirjamo, dramatiziramo književna besedila, lahko pa preprosto »oživimo« poljuben predmet in se z njim igramo.

V višjih razredih je proste igre vedno manj, vedno manj pa je tudi stika z lutkami. Ker imajo učenci lutke zelo radi, jih pri svojem delu v razredu poskušam vključiti čim večkrat.

V učnem načrtu za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje najdemo naslednje operativne cilje:

Učenci:

  • razumejo dramsko dogajanje,
  • razlikujejo glavne in stranske osebe v predstavi ter zaznavajo njihove lastnosti in čustvena stanja,
  • opazujejo prvine gledališke/lutkovne predstave; svoja opažanja primerjajo in utemeljujejo (gledališče, dogajanje, gledalci, režiser, igralci, posamezna vloga, oder; dejanje, prizor; luč, scena, kostumi, glasbena oprema; lutke in vrste lutk).
  • pišejo dramske prizore,
  • dramatizirajo krajše prozno besedilo,
  • glasno berejo besedilo, razčlenjeno na več prizorov, po vlogah – izražanje spremembe razpoloženja oseb, čim bolj naravno govorjenje (skladno z dogajanjem in okoliščinami dogajanja),
  • v igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge),
  • v razrednem gledališču uprizorijo odlomek, krajše dramsko delo, lastno dramatizacijo proze, odrsko postavitev mladinske gledališke igre po skupinah.
  • uprizoritev odlomka iz dramskega dela/krajšega dramskega dela/dramatizirane proze (individualno ali skupinsko delo).

Počastitev svetovnega dneva lutkarstva

Svetovni dan lutkarstva smo obeležili v oddelku podaljšanega bivanja z učenci 3., 4. in 5. razreda v času ustvarjalnega prostega časa. Ker je delo v podaljšanem bivanju zelo raznoliko in niso vključeni vsi učenci vsak dan, so dejavnosti potekale včasih par minut, včasih pol ure, kakšen dan tudi niso.

1. Pogovor

Z učenci sem se najprej pogovorila o lutkah na splošno, kaj jim pomenijo, zakaj jih imajo radi…Povedali so, da z lutkami radi nastopajo, saj se vživijo v nekoga ali nekaj drugega in se z igranjem sprostijo. Med lutkovno predstavo so skriti in jim je zato manj nerodno kot če dramatizirajo brez lutk.

Ogledali smo si lutkovno predstavo s spleta, se pogovorili o vsebini, nastopajočih, vrsti lutk in raziskovali kaj potrebujemo za izvedbo lutkovne predstave.

2. Svetovni dan lutkarstva

Predstavila sem jim pomen Svetovnega dneva lutkarstva (kdaj ga praznujemo, zakaj, kdo ga je ustanovil in podobno).

3. Potek dejavnosti

Pogovorili smo se o poteku dela. Glavno nit sem predstavila jaz, učenci so dodajali pripombe, ideje in dodatna mnenja.

4. Dramsko besedilo

Učenka 5. razreda se je ponudila, da napiše besedilo o prijateljstvu, ki ga je poimenovala Pomladno prijateljstvo in govori o dveh skupinah prijateljev. Ker je ena skupina miroljubna, druga pa konfliktna, pride med njimi do nesporazumov in prerekanj. Ampak z dobro voljo je mogoče vse…

Pomladno prijateljstvo

Šolski zvonec zazvoni.

MATJAŽ: Jupi, konec šole je. Jutri je petek in ni domače naloge!
MARKO: No, no, ne prehitro, saj je še podaljšano bivanje. Če si mogoče pozabil, se moramo učiti tudi v podaljšanem bivanju.
MATJAŽ: Kje pa je Andrej? Nisem ga videl, da bi šel z nami na kosilo.
MARKO: Že prihaja. Z učiteljem se je nekaj pogovarjal.
ANDREJ: Oprostita, ker zamujam. Hitro na kosilo.
Filip se s svojima prijateljema prerine v vrsto za kosilo.
MATJAŽ: Hej, Filip, nazaj v kolono!
FILIP: Nisi moja mama in mimogrede mi je dal zadnost, prednost karkoli je že.
ANDREJ: Ne skrbi, samo s tepenjem ne boš nič dosegel.
MARKO: Ampak mislim, da bi morali povedati učitelju, da se Filip tako grdo obnaša do nas.
MATJAŽ: Nisem špeckahla, tudi učitelj bi mislil, da smo si izmislili, saj bi mu morali povedati na začetku.
ANDREJ: Ja, prav imaš. Ste pozabili, da je v ponedeljek roditeljski sestanek?
MARKO: Ne bo nam pomagalo. Filipovo vedenje moramo ustaviti sami.
MATJAŽ: Ja super ideja! Zdaj, ko je pomlad, mu lahko odpravimo moč in prepričamo naj se začne lepše obnašati.
ANDREJ: To bi res delovalo!
Zunaj na igrišču…
FILIP: Umaknite se! Tukaj bomo mi na blazini in ti in tvoja klapa nimajo dovoljenja za it gor! Razumljivo?
ANDREJ: Ampak blazine so od vseh.
FILIP: Ne, blazina je samo zame in za moja prijatelja Jako ter Andraža!
MARKO: Ampak…….Ampa…..
FILIP: Razumljivo!?
Jaka in Andraž, ko učitelj ne gleda, odrineta Andreja tako močno, da pade na tla.
MATJAŽ: Joj! Andrej, a si v redu?
ANDREJ: Ja, dobro sem.
MARKO: Zdaj gremo noter.
Ko je konec podaljšanega bivanja, se Marko, Matjaž in Andrej odpravijo domov.
MATJAŽ, ANDREJ, MARKO: Se vidimo! Adijo.
Andrej doma staršema ne pove kaj se je zgodilo v šoli.
Naslednji dan…
ANDREJ: No, pa se spet vidimo.
MATJAŽ: Ja, ampak danes moramo biti pridni, da učitelj ne pove česa ne bi smel.
MARKO: Česa pa ne bi smel?
MATJAŽ: Ja, da smo bili poredni.
ANDREJ: Ta je pa dobra. Saj sploh nismo bili poredni.
Filip povleče v učilnici Andreja na blazino.
ANDREJ: Ja kaj pa je to? Saj vendar ne nameravaš plesati z mano?
FILIP: Ne, sploh ne, tepla se bova za blazine.
ANDREJ: Oprosti, ampak jaz sem miroljubnež, ne bom se tepel!
Ko pride učitelj v razred, se Filip naredi kot da ga je Andrej udaril.
UČITELJ: Andrej! Danes na roditeljskem sestanku bom povedal staršem!
ANDREJ: Učitelj, ni tako kot izgleda.
FILIP: Kaj ni? Udaril si me in to močno!
Učitelj s pomočjo kamer ugotovi, da se je Filip pretvarjal, da ga je Andrej udaril in se pogovori z njegovo mamo.
Torek v šoli…
FILIP: Prijatelji ti ne pomagajo in so brezvezni! Kdo sploh potrebuje prijatelje?
ANDRAŽ: Če je tako, potem ne potrebuješ niti naju.
FILIP: Ja, tudi vidva sta brezvezna!
JAKA: Okej pa greva.
Filip se je počutil zelo osamljenega, zato je čez nekaj tednov naredil korak novega življenja.
FILIP: Andrej oprosti, ker sem se grdo obnašal, zdaj vem, koliko ti lahko pomeni prijateljstvo.
ANDREJ: Kaj si hotel reči?
FILIP: Če bi mogoče…..Če bi mogoče lahko dobil še eno priložnost? (postalo ga je sram) ANDREJ: Seveda lahko! Vsakdo naredi napako in jo ima pravico popraviti. Filip, Jaka, Matjaž, Andrej, Andraž in Marko so postali drug drugemu zvesti prijatelji.

5. Razdelitev vlog

Učencem sem prebrala napisano besedilo in razdelili so si vloge. Na tej točki so potrebovali malo usmerjanja in pomoči, saj je več učencev želelo odigrati določen lik.

6. Izdelava lutk

Lutke so učenci izdelali sami. Dogovorili so se, da izdelajo ploske lutke. Na karton so s svinčnikom narisali nastopajoče like in jih pobarvali z barvicami. Pobarvane so izrezali in na hrbtno stran prilepili slamice, ki so služile za ročaj.

7. Branje po vlogah

Vsak nastopajoči učenec je dobil izvod besedila, ki ga je najprej sam doma nekajkrat prebral. Nato smo skupaj vadili glasno branje po vlogah. Med branjem sem učencem svetovala naj razmislijo kaj z vlogo želijo sporočiti, naj bodo pozorni na artikulacijo, poudarke in podobno.

8. Vaje

Nekaj dni so učenci vadili dramatizacijo z lutkami. Ko je bilo potrebno sem svetovala kako naj držijo lutke, kje naj pazijo na glasnost, na kakšen način naj določene odseke povejo in podobno.

9. Dan nastopa

Po kosilu so nastopajoči učenci pripravili razred, kjer se je odvijala predstava. Pred tablo so postavili mize, jih pokrili z blagom, za občinstvo pa so pripravili sedeže. V zraku se je čutila napetost, neučakanost, tudi malce treme.

V razred smo povabili učence 1. in 2. razreda. Najprej sem jih pozdravila in povedala zakaj smo se zbrali. Razložila sem jim, da so starejši učenci pripravili lutkovno predstavo zanje, da so napisali sami besedilo, sami izdelali lutke in sami pripravili prostor za predstavo. Povedala sem jim še, da smo na ta način želeli obeležiti Svetovni dan lutkarstva. Mlajši učenci so z zanimanjem poslušali uvodnim besedam, še z večjim navdušenjem pa gledali lutkovno predstavo. Opazila sem, da je nekaterim učencem biclip_image002l tekst prezahteven, večina pa ga je razumela. Po končanem nastopu smo se pogovorili o prijateljstvu in kako se moramo obnašati ne le do prijateljev, temveč do vseh okoli nas. Poudarili smo prijaznost, strpnost, drugačnost.

Slika 1. Nastopclip_image004

Nastopajoči učenci so se dobro odrezali, celotno predstavo so odigrali brez težav.

Slika 2. Vsi nastopajoči, v ozadju avtorica besedila

10. Analiza nastopa

Učenci so bili s svojim nastopom zadovoljni. Povedali so, da bi ga lahko še izboljšali, če bi večkrat skupaj vadili, ampak v podaljšanem bivanju je to težje kot med poukom, saj niso vsi ves čas v oddelku. Nad projektom so bili navdušeni, še posebej, ko so videli, da so prijetno popestrili šolski dan mlajšim sošolcem.

Literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  2. Jurkowski, H. (1998). Zgodovina evropskega lutkarstva. Novo mesto: Kulturno umetniško društvo Klemenčičevi dnevi.
  3. Verdel, H. (1987). Zgodovina slovenskega lutkarstva. Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko.

Adventni čas v šoli

betka_potocnik

Betka Potočnik

V mojem delu z naslovom NOVOLETNI IZDELKI predstavljam projektno učno delo v oddelku podaljšanega bivanja za prvošolce devetletke. Opisan je projekt predstavlja izdelavo različnih enostavnih izdelkov. Izdelke smo naredili pri urah podaljšanega bivanja kot del likovne in tehniške vzgoje (ustvarjalni prosti čas).

Delo smo organizirali tako, da smo se razdelili v več skupin glede na posamezne interese otrok. Vsak učenec se je izbral enega od pripravljenih vzorcev glede na svoje želje in izdelal svoj izdelek. Učenci v prvem razredu imajo še težave s striženjem, lepljenjem, obrisovanjem, sestavljanjem delov v celoto in organizacijo dela. Njihova koncentracija je še kratka, zato je delež učiteljeve pomoči z navodili kar precejšen. Učenci pa se hkrati navajajo na medsebojno pomoč.

Opisano projektno učno delo razvija pri učencih tehnično ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo, čut za skupinsko delo, natančnost, vztrajnost, likovno ustvarjalnost in razvija različne ideje za predstavitev izdelkov. Hkrati pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno okolje. Učence dodatno spodbudi dejstvo, da so izdelki namenjeni »Novoletnemu bazarju«, imajo občutek doprinosa skupnosti in dober občutek da zmorejo izdelke izdelati po učiteljevem navodilu, ustvarjalno in na sebi lasten način.

Učenci so izdelke naredilo dobro, spoznali so se z različnimi materiali, svoj izdelek pa so lahko pokazali na šolskem novoletnem bazarju.. Projekt je bil dobro načrtovan in izpeljan do konca. Učenci in tudi učiteljice smo bile z rezultati dela zadovoljni.

Ključne besede: projektno delo, načrtovanje, ustvarjalnost, striženje, sestavljanje

Summary – Christmas decorations

The paper entitled Christmas Decorations presents the project work of the first form afternoon care. It highlights the making of various products which were carried out during the afternoon care as additional support of art and craft lessons (spare time with creativity).

The work was organized in groups according to the children’s´ interests. Each pupil had a task to make a character from the fairytale. The products were made of various materials which also came in handy for acting out and bringing the fairytale to life. The first form pupils are not very skilled in cutting, folding, drawing, putting smaller pieces in one whole, using the glue stick properly and organizing their work. Their concentration span is fairly short, which requires a fair share of teacher´s help and detailed instructions. However, children slowly learn to offer each other help.

Working in such a way doubtless helps the children to develop technical creativity, sense for making of plans and carrying them out; it deepens one´s sense of group work; it develops children’s´ sense of exact working and one´s persistence; furthermore, it paves the way for art creativity and helps with the development of the new presentation ideas. The school work benefits on account of relaxed and creative environment. Moreover, children are highly motivated by the fact that their products will be put on display at the School Christmas Bazaar. Pupils gain a sense of giving to the community and being able to make a product with the teacher´s help, but yet adding their personal note.

Children made carefully made their products and got to know different materials. In addition, they were able to put their products on display at the School Christmas Bazaar. The project was well planned and carried out with care. The project was of great pleasure for children and teachers.

Key words: project work, planning, creativity, cutting, putting pieces into a whole

1. Uvod

V današnji šoli se še vedno največkrat srečujejo s klasičnim načinom poučevanja. V podaljšanem bivanju pa je možno zastaviti učno delo tako, da imajo učenci večjo možnost samoprispevka. Zelo primeren način dela je projektno učno delo, ki predstavlja nov, celostni pristop do učnih vsebin v šolski praksi, saj so učenci seznanjeni s celotnim postopkom od ideje do končnega izdelka.

Pri letnem načrtovanju dela v podaljšanem bivanju smo se dogovorili, da bomo čas izkoristili za izdelovanje različnih izdelkov. Poseben poudarek smo dali prazničnemu božično-novoletnemu času. Z učenci in učiteljicami podaljšanega bivanja smo poiskali različne revije in poiskali ideje. Vsak oddelek je izdelal voščilnice in vsaj en izdelek, ki je bil všeč učencem. Pripravila sem vzorce, modele in papir. V bližnji tiskarni Medium so nam podarili odpadni papir, šivilja in Trgovska hiša Mencinger pa ostanke blaga.

Naredili smo načrt dela in izvedbe projekta, se razdelili v skupine, se pogovorili o materialu, ki ga potrebujemo pri delu. Pogovorili smo se o pripravi delovne površine, o postopkih dela, o pomembnosti medsebojne pomoči sošolca.

2. Načrt izvedbe

1.1 Problem

Hitri tempo današnjega življenja včasih tolikšen, da starši pozabijo na pomen praznikov in vse redkeje ustvarjajo s svojimi otroki. Zato smo se odločili, da učencem preberemo pravljice in se z njimi pogovorimo o praznikih. Pogovorimo se zakaj so prazniki, zakaj okrasimo domove in kakšna so lahko darila. Pogledamo, kaj lahko naredimo iz različnih materialov, ugotavljamo možnosti uporabe in možnosti kombiniranja. Tako se seznanjamo tudi z orodji za sestavljanje in lepljenje, količino uporabljenega lepila ipd. Z izdelki lahko okrasimo prostore ali jih podarimo. Izkoristimo možnosti za ustvarjanje, okrasimo, naredimo darilo in vse lahko ponudimo na novoletnem prazničnem bazarju.

1.2 Cilji

Učenci naj:

  • se seznanijo s pomenom praznikov,
  • se seznanijo in poimenujejo različne materiale (papir, volna, blago…),
  • se seznanijo z možnostmi kombiniranja z drugimi materiali,
  • po izbranih postopkih izdelajo voščilnice, okraske, darilca…
  • razvijajo ustvarjalnost,
  • urijo natančno striženje, lepljenje, obrisovanje,
  • razvijajo natančnost in vztrajnost,
  • izdelajo izdelek do konca,
  • pripravijo novoletni bazar.

1.3 Ideja

Preko skupnega pogovora o praznikih so učenci predlagali, da naredimo različne izdelke iz naravnega in odpadnega materiala. Pregledali smo različne ideje in se odločili, da bomo izdelali voščilnico z dodatki iz blaga, obešanko iz jogurtovih pokrovčkov, mobile z prazničnimi motivi in drobne okraske iz papirja.

1.4 Odločitev

Odločili smo se, da bomo načrtovanje in izvedbo izvedli v mesecu novembru in 3. decembra pripravimo NOVOLETNI BAZAR. Vsak učenec je prinesel nekaj naravnega materiala, sredstva kot so lepilo, škarje, leseno palčko in časopisni papir za zaščito delovne površine.

1.5 Izbira gradiv

Izbrali smo naravni material, odpadni material, kolaž papir, karton, blago, pokrov od škatle, leseno palčko.

clip_image002clip_image003
Slika 1. Novoletni bazar 1. stojnica       Slika 2. Novoletni bazar 2. stojnica

2. Opredelitev nalog – načrtovanje

Z učenci smo naredili načrt poteka ustvarjalnih uric. Pregledali smo material, ga poimenovali in se razdelili v skupine.

tablica

ZAKAJ? ( cilji učencev)

  • da se bomo poznali pomen praznikov
  • da bomo naredili zanimive izdelke
  • da se bomo naučili striči, lepiti, sestavljati
  • naredili bomo okraske, darila in pripravili novoletni bazar.

1. Realizacija projekta

1.1 Izvedba načrtovanih nalog

Projekt smo izvedli v oddelkih podaljšanega bivanja. Material in sredstva za delo smo razvrstili v učilnici na mize in jih poimenovali. Razdelili smo se v clip_image004skupine in delali po navodilih učiteljic. Najprej smo delali voščilnice. Pripravili smo trši karton, ga obrezali in prepognili. Nato so učenci so po lastni izbiri dodajali različne podrobnosti blago, šeleshamer, gumbe, izrezke… Največ težav so imeli učenci z izrezovanjem po zarisani črti. Pri sestavljanju izdelka pa so si medsebojno pomagali. Vsem učencem je uspelo narediti lep izdelek. Učenci so bili pri delu zelo ustvarjalni.

Slika 3. Vzorec predloge

clip_image005clip_image006
Slika 4. Pobarvamo predlogo       Slika 5. Izdelan mobile

Nato smo se lotilo obešanke. Učenci so najprej narisali pobarvali pripravljene predloge. Sledilo je izrezovanje, kjer so imeli več težav. Izrezane figure so zlepili in vstavili nit ter zvezali na paličice. Težave so imeli pri primerni uporabi lepila in sestavljanju drobnih delcev. Učenci so pokazali veliko vztrajnosti.

Vsi smo pridno zbirali jogurtove pokrovčke, katere smo očistili in zravnali. Nekaj pokrovčke smo okrasili z reliefno tehniko, drugim pa z barvami za steklo narisali božično-novoletne motive. Po dva pokrovčka smo nato zlepili skupaj in dobile lepe okraske.

clip_image010clip_image011
Slika 5. Ustvarjamo            Slika 6. Obešanke iz jogurtovih pokrovčkov

Učenci so ustvarjali različne izdelke, ki so jih izbrali na ponujenih na predlogah.

clip_image015Vse izdelke smo pripravili za novoletni bazar na naši šoli. Učenci so sodelovali pri simbolični prodaji na bazarju. Učenci so bili res zadovoljni, videli so jasen rezultat svojega dela, lepe izdelke in lično okrašen prostor. Veselili so se, da so z prodajo izdelkov prispevali k nakupu novih igrač za podaljšano bivanje. Ponosni so bili, ker so jih pohvalili starši, učitelji in ravnateljica.

Slika 7. Smrečiča in Miklavž

Naredili smo različne voščilnice iz odpadnega blaga, ki ga nam je podarila šivilja in papirja iz bližnje tiskarne.

clip_image020clip_image022clip_image021clip_image023
Slika 8. Barvamo    Slika 9. Obešanka     Slika 10. Snežak      Slika 11. Zvezda in Božiček

Projekt je potekal tekoče, brez večjih zapletov. Naredili smo praznične novoletne izdelke in s tem začutili, da je prihajajo prazniki. Cilji so bili doseženi, vsebina je bila primerna, za otroke zelo zanimiva in poučna. Mnenje učiteljic je, da bi podobne projekte še lahko izpeljevali.

Učenci so navdušeni nad skupinskim delom, še posebej če delo učiteljica le usmerja, oni pa so lahko ustvarjalni in domiselni. Takrat ideje kar dežujejo.

4.2 Drugi izdelki

clip_image027 clip_image029 clip_image031 clip_image033 Slika 12. Voščilnice     Slika 13. Voščilnice     Slika 14. Voščilnice      Slika 15. Voščilnice

clip_image035 clip_image037 clip_image039 clip_image041 Slika 16. Pogrinjki       Slika 17. Zvezda           Slika 18.  Zvezdice       Slika 19. Par zvezdic

clip_image043 clip_image045 clip_image047 clip_image049 clip_image051 Slika 20. Obeski  Slika 21. Smrečica  Slika 22. Angel  Slika 23. Škorenj   Slika 24. Angelčki

4.3 Mnenja učencev

Učenci so v projektu zelo dobro sodelovali. Delo jim je bilo všeč, zanje je bilo nekaj novega. O projektu so povedali: – naredili smo res lepe izdelke,

  • težko je bilo izrezovati po črti,
  • izdelke smo prodali in kupili lego kocke.

2. Zaključek

Ure v podaljšanem bivanju lahko učitelj izkoristi tudi malo drugače. Mi smo prebrali zanimivosti o božično – novoletnih praznikih, se pogovorili o okraševanju in obdarovanju. Učence je potrebno usmerjati, da začutijo pomen praznikov.

Projektno učno delo vnaša v tradicionalni način poučevanja nek svež veter. Je zanimiv tako za učitelje in učence, vsi se nekaj novega naučimo. Prispeva h kvaliteti pouka, motivacija učencev strmo naraste, spodbuja njihovo ustvarjalnost in krepi samozavest. Nam je ves projekt zelo dobro uspel.

3. Literatura

  1. Novak, H. (1990): Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.
  2. Bezjak, J. (1997): Projektno delo pri pouku tehnike, kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
  3. Papotnik, A.(1992): Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta.
  4. http://www.allfreecrafts.com/christmas/ (november, 2016)

Izdelajmo sončno uro

romana_sabeder

Romana Šabeder

1. Uvod

1.1. Zgodovina sončnih ur

Sončne ure so najstarejše naprave za merjenje časa v obdobju enega dneva. Najstarejša znana sončna ura naj bi se nahajala v neki grobnici na Irskem (5000 let pr. n. št.). Ljudje pa so že pred tem na podlagi astronomije znali določiti leto (letno gibanje Sonca), mesec (lunine mene), teden (lunine mene) in dan (menjavanje dneva in noči).

Z opazovanjem dnevnega gibanja sence kot posledico dnevnega gibanja Sonca, pa so naši predniki znali določiti tudi krajša časovna obdobja od enega dneva. Danes so sončne ure predvsem turistične znamenitosti, saj so povezane z umetnostjo in arhitekturo. Pri srečanju s sončno uro se skoraj pri vsakem posamezniku sproži zanimanje za primerjavo časa, ki jo kaže sončna in ročna ura.

1.2. Vrste sončnih ur

clip_image002Vsaka sončna ura je sestavljena iz ravne palice (gnomona) in ravne plošče, na katero pada senca gnomona. Na plošči je narisana številčnica, ki je odvisna od vrste sončne ure in njene lokacije na Zemlji (slika 1).

Slika 1. Sestavni deli sončne ure. Povzeto po [1].

clip_image004Ločimo tri glavne vrste sončnih ur:

  • horizontalna (vodoravna) sončna ura (slika 2),
  • vertikalna (navpična) sončna ura (slika 3),
  • ekvatorialna sončna ura (slika 4).

Slika 2. Horizontalna sončna ura [2]

clip_image005clip_image007
Slika 3. Vertikalna sončna ura [3]    Slika 4. Ekvatorialna sončna ura [4]

1.2.1. Analematična sončna ura

Pri izbirnem predmetu astronomija sem pred leti z učenci že izdelovala ekvatorialno sončno uro, ki je ob pravilni postavitvi kazala dokaj natančen čas. Idejo za izdelavo spodaj opisane sončne ure pa sem dobila ob nadomeščanju učiteljice podaljšanega bivanja. V lepem sončnem popoldnevu sem bila z učenci na šolskem igrišču in ob igranju s sencami sem pomislila, da bi na igrišču lahko izrisali sončno uro, čas pa bi imagekazala senca učenca.

Pobrskala sem po ustrezni literaturi in ugotovila, da se taka ura imenuje analematična sončna ura in je na prvi pogled podobna enostavni in horizontalni sončni uri. Njena številčnica leži na horizontalni ravnini, gnomon pa je pokončen, v našem primeru učenec (slika 5).

Slika 5. Analematična sončnimagea ura

Zakaj se imenuje analematična? Številčnica je enotna za vsak dan v letu, spreminja pa se lega gnomona (glede na položaj Sonca) na izbrani dan v letu. Če bi vsak dan v roku enega leta posneli položaj Sonca na nebu ob točno določeni uri (uri srednjega sončnega časa), bi dobili zanimivo sklenjeno krivuljo, ki se imenuje analema (slika 6).

Slika 6. Analema [5]

1.2.1. Položaj Sonca za različne dneve v letu

Višina Sonca nad obzorjem se ves čas spreminja. Poznamo dnevno in letno gibanje Sonca. Najvišja višina Sonca ob poldnevu je na severni polobli izmerjena ob poletnem solsticiju (21. 6.), najmanjša višina pa ob zimskem solsticiju (21. 12.). V tem času je deklinacija Sonca (odaljenost od nebesnega ekvatorja) največja in je enaka nagibu Zemljine osi (δ = ± 23,5°). Navpični gnomon in njegova senca tvorita pravokotni slika1trikotnik in s pomočjo kotnih funkcij lahko izračunamo katerokoli od količin (ob poznavanju drugih dveh): višino gnomona (v), dolžino sence gnomona (d) ali višinski kot Sonca (h) (slika 7).

Slika 7. Položaj Sonca med letom [6]

 

2. Postopek izdelave analematične sončne ure

Postopek izdelave bom opisala po korakih in s pomočjo desetkrat pomanjšanega modela. Vsem, ki se boste lotili izdelave v naravi, priporočam, da najprej izdelate manjši model in se prepričate o natančnosti.

Vsi izračuni so narejeni za gnomon višine v = 1,5 m in severno geografsko širino φ= 46°. Dodane so enačbe, da lahko izdelate uro na katerikoli geografski širini in s poljubno višino gnomona.

2.1. Natančna določitev smeri sever–jug

Če nimamo časa, lahko smer sever–jug enostavno določimo z aplikacijo na mobilnem telefonu. Za učence pa je vedno zanimiv tudi naslednji postopek.

Na področju, kjer želimo imeti sončno uro, vtočki O navpično zapičimo palico. Okrog poldneva, ko je Sonce že precej visoko, začrtamo krog na tleh s središčem v točki O. Polmer kroga mora biti malo manjši od trenutne dolžine sence palice. Ko se senca dotakne narisanega kroga, to točko označimo z A. Senca palice se proti poldnevu vedno krajša. Nato se začne spet daljšati in ko se ponovno dotakne kroga, označimo to dotikališče s točko B. Razdaljo AB razpolovimo in razpolovišče S povežemo s točko O. Poltrak OS kaže proti severu.

2.2. Izračun velikosti male in velike osi elipse

Številčnico analematične sončne ure predstavlja elipsa, na kateri bomo označili točke, ki prikazujejo lokalni čas. Velika polos elipse a leži na x osi v smeri vzhod–zahod, mala polos elipse b pa leži na y osi v smeri sever–jug. Velika polos je odvisna od male polosi ter geografske širine kraja (φ), formulaGnomon se v odvisnosti od dneva v letu premika po y osi.

Najprej določimo malo polos elipse, ki ustreza najkrajši dolžini sence gnomona v letu. To je v času poletnega solsticija, ko je deklinacija sonca δ = 23,5°. Vzemimo, da je gnomon učenec z višino v = 1,5 m. S pomočjo pravokotnega trikotnika, ki ga določa gnomon, izrazimo dolžino sence a, ki je hkrati enaka dolžini male polosi b (slika 8).

slika2Slika 8. Izračun dolžine sence in hkrati male polosi elipse

2.1. Konstrukcija (izris) elipse

Najprej narišemo dolžino male polosi (b) elipse v smeri sever–jug. Pravokotno nanjo narišemo še veliko polos (a). Nato na lesenem ali papirnatem ravnilu odmerimo dolžini obeh polosi. Najbolje je vzeti kar leseno palico z dolžino velike polosi, na kateri odmerimo še dolžino male polosi (slika 9). Palico postavimo tako, da je točka A na mali polosi, točka B pa na veliki polosi. Ob predpostavki, da obe točki prepotujeta celotni razdalji male in velike polosi, nam točka C izriše elipso.

slika3Slika 9. Konstrukcija elipse [6]           Slika 10. Konstrukcija elipse na modelu

2.4. Načrtovanje številčnice

Naj bo H časovni kot Sonca, ki določa točko na krožnici ekvatorialne ure. Urni kot U analematične ure je v naslednji odvisnosti od urnega kota ekvatorialne ure in geografske širine, tan [6].

V tabeli so izračuni urnega kota U za geografsko širino 46°.

tablica

Na prej izrisano elipso levo in desno od male polosi izmerimo kote in označimo številčnico.

2.5. Lega gnomona

Razdalja | ON | predstavlja lego navpičnega gnomona ob nekem dnevu v letu ( točka O je središče elipse). Ta lega je odvisna od Sončeve deklinacije δ, dolžine velike polosi elipse a in seveda geografske širine kraja φ: | ON |  = a · tanδ · cosφ [6].

V okviru napake je dovolj, da pri konstrukciji analematične ure upoštevamo mesečno spreminjanje Sončeve deklinacije in posledično lege gnomona ter na mali polosi elipse napišemo mesece za nahajanje navpičnega gnomona (učenca).

V tabeli so izračuni premika gnomona po y osi za posamezni mesec. Deklinacija Sonca ustreza približno 20. dnevu v mesecu.

tablica1

clip_image002Iz tabele je razvidno, da se učenec v marcu in septembru postavi v središče elipse, saj je v teh mesecih enakonočje, najbližje številčnici je junija, najbolj oddaljen pa je v mesecu decembru. Položaj gnomona v posameznih mesecih prikazuje model analematične ure (slika 11).

Slika 11. Analematična sončna z označenimi položaji gnomona

3. Zaključek

Opisani postopek izdelave sončne ure je ob pomoči učitelja primeren tudi za učence osnovne šole. Verjamem, da je takšna ura na šolskem dvorišču (igrišču) prava popestritev in tudi didaktični pripomoček za mlajše učence, ki imajo pogosto težave s poznavanjem clip_image002[6]analogne ure. Po izdelavi pomanjšanega modela sem bila, skupaj z učenci, kar malo presenečena, da je njena natančnost tako velika (slika 12). V spomladanskih mesecih jo bomo z učenci izbirnega predmeta astronomija zagotovo izdelali na šolskem igrišču. Za tako obliko dela so maksimalno motivirani, saj so nad uporabnim izdelkom vedno navdušeni.

Slika 12. Natančnost analematične sončne ure

Literatura

[1] „http://save-image.com/images/sundial,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].[2] „http://www.zelena-os.si/zanimivosti.html,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].
[3]„http://www.lokalno.si/media/objave.la/slike/LA/m/2011/2/6/img_7735.jpg,“ [Elektronski]. [4] „https://i0.wp.com/www.trzican.si/wp-content/uploads/2015/01/PLETERJE,“ [Elektronski].
[5] „https://www.google.si/imgres?imgurl=https%3A%2F%2Fs-media-cache, “ [Elektronski].
[6] A. Šabeder, Sončne ure pri poučevanju matematičnih in fizikalnih vsebin: magistrsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 2016.

eTwinning projekt Zero-One

iva_naranđa

Iva Naranđa

Tijekom školske godine 2016./2017. u Osnovnoj školi Vladimira Nazora Pribislavec proveden je međunarodni eTwinning projekt Zero-One. Ovaj dinamičan projekt pun Planet_Zero-Oneraznovrsnih aktivnosti trajao je cijelu školsku godinu, a u njemu su sudjelovali učenici četvrtih razreda, polaznici izannastavne aktivnosti eTwinneri koju vodi učiteljica informatike Iva Naranđa. U projektu su sudjelovale dvije škole iz Grčke, dvije škole iz Turske i naša škola. Pokrenule su ga učiteljice Iva Naranđa i Georgia Lascaris, a pridružile su se učiteljice Bilge Varel, Elif Gençosmanoğlu i Irene Papadopetraki. Svih pet partnera dobilo je Europsku Oznaku kvalitete (European Quality Label). Početkom studenoga 2017. Nacionalna služba za podršku iz Agencije za mobilnost i programe EU u rubrici Projekt mjeseca na mrežnim stranicama za hrvatske korisnike eTwinninga postavila je eTwinning projekt Zero-One koji će na ovoj stranici biti mjesec dana.

Projekt je integriran u školski kurikulum kao izvannastavna aktivnost za četvrte razrede, jedan sat tjedno. Radom na projektu Zero-One učenici su na zabavan način upoznali jedan od osnovnih pojmova u informatici, binarnu znamenku (bit). Surađujući s partnerima, učeći kroz igru i razne zabavne aktivnosti, učenici su razvijali ključne kompetencije prema eTwinning publikaciji „Developing pupil competences through eTwinning“, naročito komunikaciju na stranom jeziku i digitalnu kompetenciju, te razumjeli značenje i važnost bita. Učenici su stjecali znanja, iskustva, vještine i stavove prema pet ključnih područja iz Europskog okvira za digitalne kompetencije za građane (The European Digital Competence Framework for Citizens – DigComp).

Učenike smo željeli od rane dobi poticati na sigurno i kreativno korištenje računala i interneta u dobre svrhe. Stvaranjem privlačnog okruženja nastojali smo preobraziti iskustvo učenja naših učenika, zaintrigirati ih i razvijati njihove vještine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije korištenjem Web 2.0 alata i alata za proširenu stvarnost. Osim glavne teme projekta, tijekom projektnih aktivnosti nastojali smo među učenicima podizati svijest o važnosti prijateljstva i suradnje između različitih država i kultura. Koristili smo istraživačko, aktivno i suradničko učenje u interdisciplinarnim aktivnostima u kojima su učenici razvijali znanja i stavove o više tema. U svim projektnim aktivnostima vidljiva je suradnja škola, osnivačice projekta postavile su glavne ciljeve, ali svi partneri su predlagali rješenja, ideje, alate i iznosili svoja mišljenja na Twinspace forumu.

Uvodne aktivnosti – upoznavanje i inicijalni upitnik

Prvi zadatak obuhvaćao je upoznavanje i predstavljanje partnerskih škola i provedbu inicijalnog upitnika kojim smo željeli saznati jesu li naši učenici već čuli za pojam bit i neke s njime povezane pojmove. Učenici su s oduševljenjem i velikim zanimanjem pogledali prezentacije partnerskih škola, te napisali svoje dojmove i komentare na TwinSpace forumu. Učenici su na TwinSpaceu ispunili inicijalni upitnik putem Google obrasca. Učenici su najprije ispunili upitnik na hrvatskom jeziku, ispisan na papiru, a nakon toga unijeli svoje odgovore u Google obrazac s istim pitanjima na engleskom jeziku. Učenici su potaknuti na upoznavanje binarnog zapisa pomoću infografike napravljene alatom Canva, u verzijama na hrvatskom, grčkom i turskom jeziku. Zadatak je bio otkriti što računalo kaže, odnosno otkriti kratku poruku u ASCII kôdu.

Logo projekta

Drugi zadatak bio je kreiranje loga projekta i biranje najboljeg loga između učeničkih radova zero-one_logosvih partnerskih škola. Putem foruma na TwinSpaceu učiteljice su razmijenile ideje o tome kako realizirati ovaj zadatak. Učenici su najprije ukratko upoznati s pojmom loga i njegovim osnovnim svojstvima, te im je naglašeno da logo treba biti jednostavan, lako pamtljiv i atraktivan. Usuglasili smo elemente koje bi trebao sadržavati logo našeg projekta: eTwinning, prijateljstvo, suradnja, Europa, programiranje i računala, strojni jezik, ime projekta. Za izradu loga projekta učenici su koristili drvene bojice, flomastere i kolaž te skenirali svoje radove. Osim toga, učenici su napravili logoe projekta pomoću alata Online Logo Maker. Kada su sve škole objavile logoe koje su izradili učenici, pristupili smo odabiru najboljeg loga. Na forumu unutar TwinSpacea dogovorili smo pravila natjecanja: svaka škola može glasovati samo za logoe iz drugih škola i svaka škola može dati 10 glasova. Učenicima su pokazani radovi partnerskih škola i zatim su glasovali za logo koji je po njihovom mišljenju najbolji. Glasovanje je najprije izvršeno na papiru, a zatim su glasovi unijeti pomoću alata Tricider. Ovom aktivnošću učenike smo ujedno uveli u poštivanje demokratskih vrijednosti.

Prvo predstavljanje projekta Zero-One u školi

Polaznici izvannastavne aktivnosti eTwinners predstavili su ostalim učenicima četvrtih razreda i učenicima trećih razreda aktivnosti na eTwinning projektu Zero-One provedene tijekom listopada i studenoga 2016. godine. Predstavljanje projekta održano je 8. prosinca 2016. uz pano u holu škole. Kratke tekstove o pojedinim projektnim aktivnostima pročitali su pojedini učenici, a nakon toga svi eTwinneri podigli su svoje radove s porukom koju su dekodirali s prethodno spomenute infografike – YOLO. Učenici su s velikim zanimanjem razgledali pano na kojem su izloženi radovi učenika iz svih pet partnerskih škola i zajednički rezultati inicijalnog upitnika.

Code Bucket Challenge – međunarodni timovi učenika

Tijekom prosinca 2016. surađivali smo na trećem zadatku pod nazivom Code Bucket Challenge. Svaka škola podijelila je svoje učenike u četiri tima s nazivima KiloByte Team, MegaByte Team, GigaByte Team i TeraByte Team. Svaki tim pripremio je po četiri zadatka za istoimene timove učenika iz partnerskih škola i postavio ih na zajedničkom Cacoo dijagramu. Zatim smo rješavali izazove koje su za nas pripremili partneri. Radom na ovom zadatku učenici su na zabavan način upoznali binarni zapis, Morseov kôd, QR kôd i bitmape. Za potrebe ovog zadatka kreirali smo i zajednički Symbaloo webmix. Osim toga, učenici su napravili neobičnu čestitku za partnere koristeći ASCII kôd, Morseov kôd, QR kôd i bitmape.

Proširena stvarnost – Aurasma

Tijekom siječnja i veljače 2017. Zero-One_Aurasmaučenici su upoznati s proširenom stvarnošću i alatom Aurasma. Učenici su najprije pripremili animacije napravljene programom FotoMorph. Teme su bile vezane uz našu školu (Vladimir Nazor, Feštetići i dvorac Feštetić), a povodom Dana sigurnijeg interneta osvrnuli smo se i na problematiku objavljivanja fotografija na internetu i digitalne tragove. Pripremljen je motivirajući primjer za učenike, aura o međimurskom konju čime smo ujedno partnerima pokazali našu autohtonu pasminu konja. Učenici su upoznati s osnovnim mogućnostima alata Aurasma u kojem su kreirali aure. Napravljena su dva kratka vodiča s uputama za pregledavanje auri, na engleskom, grčkom i hrvatskom jeziku. Krajem veljače partnerske škole objavile su učeničke radove i tada smo s velikim oduševljenjem pogledali izuzetno zanimljive aure koje su napravili naši partneri.

Drugo predstavljanje projekta Zero-One u školi

Zero-One_prezentacija2_u_skoliKrajem ožujka 2017. u školi je održana druga po redu prezentacija projektnih aktivnosti. Učenicima trećih i četvrtih razreda predstavljene su aktivnosti provedene u razdoblju od prosinca 2016. do kraja veljače 2017., Code Bucket Challenge i proširena stvarnost. Prezentaciju su pratile razrednice i školska pedagoginja.

Zajednička priča o planetu iz mašte

Tijekom ožujka i travnja 2017. škole su surađivale na izradi zajedničke priče o planetu iz mašte „Planet Zero-One“. Ilustracije priče naši učenici napravili su u programu IrfanView, a partnerske škole koristile su druge programe i alate. Na pripremi priče škole su surađivale pomoću RealTimeBoarda, a priča je objavljena kao e-knjiga. Početkom lipnja 2017. eTwinneri su iznenadili svoje razrednice i školsku knjižničarku darovavši im tiskane verzije priče o planetu Zero-One.

Online igre i eTwinning Live Eventi

Krajem travnja 2017. počeli smo rad na izradi online igri koje smo podijelili s partnerima putem TwinSpacea tako da su naše igre igrali učenici iz partnerskih škola. Napravili smo i dva Kahoot! kviza na hrvatskom jeziku te ih preveli na engleski jezik kako bi ih mogli igrati i naši partneri. Nadalje, napravili smo online igre vješala, osmosmjerku i nekoliko Jigsaw puzzle igri, za što smo koristili alat ProProfs Brain Games. Nekoliko učenika napravilo je Jigsaw puzzle s logoima koje su napravili učenici iz Grčke i Turske te su ih samostalno objavili na projektnom dnevniku TwinSpacea.

Posebno zanimZero-One_prezentacija2_u_skoliljivi bili su eTwinning Live Eventi, online događanja tijekom kojih su učenici iz Grčke, Turske i Hrvatske zajedno igrali natjecateljski Kahoot! kviz “Zero-One”. Ovaj kviz nastao je uslijed suradnje svih pet partnerskih škola, svaka škola pripremila je po tri pitanja za zajednički kviz. Tijekom susreta odlično smo se zabavili i uz igru provjerili znanje naših učenika o temi projekta. Interaktivni web alat Kahoot! izvrstan je za poticanje učenika i uvođenje dinamike u nastavu, koristi elemente učenja kroz igru u realnom vremenu, a u učenicima potiče i natjecateljski duh, što je bilo posebno izraženo tijekom ovih online susreta. eTwinning Live Eventi realizirani su pomoću Adobe Connecta i trajali su oko sat vremena. Naše iskustvo podijelili smo i s eTwinnerima izvan našeg projekta putem eTwinning Live Eventa pod nazivom “We Love Kahoot” gdje su škole mogle razmijeniti materijale putem Padleta.

Diseminacija i evaluacija projekta

Tijekom cijelog projekta radili smo na njegovoj diseminaciji, a diseminacijske aktivnosti smo također koordinirali s partnerima. Sve škole su redovito objavljivale materijale o napretku projekta na nekoliko načina, na mrežnim stranicama škola, putem predstavljanja aktivnosti u školama, uređivanja eTwinning kutka i objavljivanjem članaka na portalima u Hrvatskoj, Grčkoj i Turskoj. Na taj način pregled projektnih aktivnosti bio je dostupan i na našim materinskim jezicima.

Na samom kraju nastavne godine, prilikom Dana škole 13. lipnja 2017., eTwinnerima su za uspomenu na projekt podijeljene projektne kartice s pregledom svih aktivnosti, QR kodovima i aurom. Učenici i učiteljice ispunili su online upitnike za evaluaciju projekta za što smo koristili SurveyMonkey, a rezultate evaluacije također smo objavili.

Krajem srpnja 2017. godine izašao je sedmi newsletter grupe „Visibility of eTwinning Projects“ u kojem je objavljen članak na engleskom jeziku „Collaboration and dissemination Zero-One_project_card_Pribislavecin the eTwinning project Zero-One“ kojeg su napisale koautorice projekta Iva Naranđa i Georgia Lascaris. Ovaj newsletter je zbirka članaka o eTwinning projektima u kojima autori članaka dijele svoja iskustva u promicanju eTwinning projekata i ideje za korištenje eTwinninga u nastavi. Nizom zanimljivih članaka na atraktivan način predstavljene su informacije o provedenim projektima i korištenim alatima. Newsletter povezuje učitelje diljem Europe, otkriva eTwinning široj javnosti i nastoji potaknuti interes novih korisnika eTwinning portala te jačati osjećaj pripadnosti europskoj mreži škola.

U listu Općine Pribislavec „Pribislav“ objavljenom u kolovozu 2017. izašao je i članak o eTwinning projektima realiziranima tijekom školske godine 2016./2017. u OŠ Vladimira Nazora Pribislavec u kojemu se ukratko spominje i projekt Zero-One.

Zaključak

Projekt je imao pozitivan učinak na sve sudionike. Učenici su imali mogućnost komunicirati i surađivati s vršnjacima iz drugih država, pokazati svoju kreativnost i vještine, stjecati digitalne vještine potrebne u daljnjem životu te razvijati analitičko i kritičko razmišljanje kroz rješavanje problemskih zadataka. Upoznali su rad s nekoliko Web 2.0 alata koji olakšavaju suradnju i uklanjaju prostorno-vremenska ograničenja, istodobno razvijajući svijest o sigurnosti na internetu i digitalnom građanstvu. Rad na ovom projektu imao je izuzetno pozitivan učinak i na profesionalni razvoj učiteljica, omogućujući razmjenu informacija i iskustva između triju država. Kontinuiranom diseminacijom projekta i atraktivnim aktivnostima zainteresirali smo i druge učitelje naših škola za eTwinning, što je još jedan pozitivan učinak ovog projekta na školu, ali i lokalnu zajednicu.

Više o projektu Zero-One možete pogledati na školskim mrežnim stranicama i TwinSpaceu projekta.

Greetings from Moravice

25 razglednica maloga mjesta u dolini

davorka_nekic

Davorka Nekić

Šesti dan mjeseca prosinca je bio izuzetan dan koliko za mene, toliko i za moje učenike, moju školu, ali i cijele Moravice. Naime, upravo tada svjetlo dana, po prvi put u povijesti mjesta, ugledalo je 25 razglednica toga goranskog bisera.

Kako se rodila ideja o razglednicama?

Greetings from MoraviceNaime, i ove nastavne godine se u našoj školi provodi penpal projekt u kojem učenici Područne škole Nikole Tesle iz Moravica sudjeluju s učenicima iz BiH, Srbije, Portugala, Španjolske, Turske, Ukrajine, Meksika i Brazila, pa smo došli na ideju da im, uz pisma koja izmjenjujemo, pošaljemo i razglednice Moravica. Smatrali smo to najboljim načinom kako im dočarati ljepotu toga goranskog raja. No, u lokalnom poštanskom uredu uspjeli smo pronaći svega jedan jedini motiv Moravica, i to u svega 2 primjerka. A nama je trebalo 25 razglednica zbog 25 učenika koji sudjeluju u projektu s 8 zemalja diljem svijeta. Stoga nam je sinulo da bismo mogli napravili svoje razglednice.

Tako smo došli na ideju da se obratimo nekadašnjoj učenici naše škole Nataliji Dokmanović koja nam je ljubazno pristala ustupiti svojih 25 fotografija. Naime, ona nam je donijela cca 300 fotografija i time nam uvelike otežala odabir. Bio je to jako težak zadatak – odabrati 25 nama najljepših između 300 prelijepih fotografija.

Kada je odabir izvršen, potražili smo i tiskaru. Naravno, kao i Razglednice 1obično, cijena je bila ključan faktor i tako smo naišli na tiskaru Grafis d.o.o. iz Splita koja je u konačnici i tiskala naše razglednice. No, kako je grafička priprema istih bila 100 kn po fotografiji, a mi smo imali 25 fotografija, to bi ispao nemali iznos od 2500 kn, pa smo se u grafičkoj pripremi i dizajniranju samih razglednica kojima su polazište bile Natalijine fotografije udružili nekadašnji učenik naše škole Nebojša Petrović i ja, a rezultat toga su upravo te razglednice. Veliku nam je pomoć pružio i gospodin Branimir Čaljkušić iz tiskare Grafis d.o.o. koji nas je dobro opskrbio uputama za izradu razglednica te nas je kontrolirao nakon svakoga pokušaja na čemu mu se od srca zahvaljujemo.

Rezultat svega toga je da Moravice, po prvi put u povijesti mjesta, imaju svoj set od 25 razglednica naslovljenih Greetings from Moravice te su spremne i za međunarodno tržište odnosno naše pen-prijatelje diljem svijeta.

Razglednice 2

Sama promocija je upriličena 06. prosinca 2017. s početkom u 15 sati u holu Željezničke tehničke škole koja nam je ljubazno ustupila prostor. Svoj doprinos promociji je dala i profesorica Željka Vrcelj koja nam je na poetski način dočarala ljepotu i dubinu Natalijinih fotografija te nas sve ujedno pozvala na Natalijinu drugu izložbu fotografija koja će se otvoriti ovih dana.

Svečanoj promociji su prisustvovali učenici naše škole, ovi sadašnji, a i oni nekadašnji, kao i mještani samih Moravica. Također su nam se pridružili gosti iz Slovenije koji su imali same riječi pohvale za fotografije i razglednice.

Iako nisam iz Moravica, za Moravice gajim duboke osjećaje, i to od samoga dolaska onamo. Već 11 godina, koliko sam ondje, Promocija razglednicaosjećam se dijelom samoga mjesta i sretna sam što su me Moravčani objeručke prihvatili. Na tome im samo mogu reći hvala.

Ove razglednice me vesele, jer veličaju ljepotu jednoga krasnog mjesta, ali ponosnom me čini to što su mi moji nekadašnji učenici Natalija i Nebojša sada postali i suradnici. Oboje su krasni mladi ljudi puni potencijala i ljubavi za svoje rodno mjesto i kada vidim u kakve su ljude izrasli, volim misliti da sam tome i ja doprinijela, makar djelićem.

A svi vi, dragi čitatelji ste pozvani u Moravice. Dođite i uvjerite se da su jednako lijepe kao i na razglednicama. Čak i ljepše! A kada dođete, zasigurno ćete se zaljubiti u to slikovito goransko mjesto. Ove su razglednice simbol te ljubavi.

Gibanje po angleško

ruska_rozman

Urška Rožman

Povzetek

Članek opisuje primere povezovanja gibalnih dejavnosti predšolskih otrok s prvimi angleškimi besedami. Pomembno je, da vzgojitelji v vrtcih pri seznanjanju otrok s prvimi angleškimi besedami vedno podamo le take izraze, ki jih bodo otroci hitro usvojili. Vzgojitelji otrokom pomagamo, da zaznajo svoj dosežek kot uspeh in jih večkrat pohvalimo. Otroci na podlagi prvih izkušenj z novim jezikom kasneje oblikujejo svoj odnos do jezika.

Ključne besede: gibanje, tuji jezik, prve angleške besede

Pomen gibanja za predšolske otroke

Predšolsko obdobje je ključno za gibalni razvoj otroka. Gibanje ima veliko vlogo tudi pri socialnem, intelektualnem in čustvenem razvoju otroka. Otroško telo neprestano raste in se razvija, na to pa ima velik vpliv prav gibanje. Potrebi po igri in gibanju sta otrokovi primarni potrebi, saj je z gibanjem pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibanje vpliva tudi na sposobnost učenja, ker deluje na telesno počutje in na temeljne sposobnosti, kot so spomin, orientacija, zaznavanje in sposobnost reševanja problemov.

Učenje tujega jezika pri predšolskem otroku

Otroci jezik usvajajo drugače kot odrasli. Otroci so spontani in navdušeni, nov jezik sprva doživljajo kot čutno izkušnjo v glasovni podobi, poslušajo ritem in zven besed in ga le mimogrede dojemajo kot nosilca pomena. Besede ponavljajo igraje, tako si jih vtisnejo v spomin. Njihov natančni pomen pa dojamejo šele kasneje. Otroci z veseljem besede ponavljajo za vzgojiteljem in zraven plešejo, se gibajo, spremljajo ritem. Učenje drugega jezika samo po sebi ne vpliva negativno na govorni razvoj in učenje materinščine. Zgodnje učenje novega jezika ne zavira obvladovanje maternega jezika, ker naj bi se povezovalo z didaktiko materinščine, iz katere bi izhajalo in na njej gradilo nov jezik. Materni jezik zato ustvarja podlago za učenje tujega jezika. Znanstveniki govorijo o obstoju kritičnega obdobja za učenje tujega jezika in sicer med drugim in trinajstim letom (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003). Otroci, ki so v tem obdobju izpostavljeni drugemu jeziku, naj bi se ga naučili brez večjih težav.

Cilji seznanjanja otrok s prvimi angleškimi besedami z gibalno dejavnostjo in igro

Seliškarjeva (1995) navaja dolgoročne in kratkoročne cilje pri zgodnjem učenju tujega jezika. Nekateri cilji so zelo podobni tudi pri seznanjanju s prvimi angleškimi besedami z gibalno dejavnostjo.

Dolgoročni cilji:

  • Razvijanje občutka za jezik pri otroku (pomembno, da otrok pridobi pozitiven odnos do jezika).
  • Pripravljanje otroka za kasnejše učenje (učenje tujega jezika v predšolskem obdobju je odlična priprava za pouk tujega jezika kasneje).
  • Vzbujanje občutka za drugačno kulturo pri otroku.
  • Spodbujanje splošnega razvoja otroka (učenje angleških besed prispeva k razvoju otrokove splošne intelektualne, socialne in čustvene rasti).

Kratkoročni cilji:

  • Razumevanje tuje besede (otroka skozi gibalno igro vpeljujemo v tujo govorico in ga naučimo odzivanja nanjo).
  • Postopno vpeljevanje otroka v spretnost govorjene besede z gibalno igro (da otrok zna smiselno uporabiti angleške izraze in pojme, s katerimi ga seznanimo).

Vzgojiteljeva vloga pri gibalnih igrah ob učenju angleščine

Kadar z otroki izvajam gibalne igre na način, da se seznanjajo s prvimi angleškimi besedami, opažam, da so otroci bolj sproščeni, nasmejani, med igrami se zabavajo. Ne zavedajo se, da se tudi učijo. Opažam, da je njihova motivacija dolgotrajna in na zelo visokem nivoju. Pri seznanjanju otrok s prvimi angleškimi besedami vedno podajam le take izraze, za katere vem, da jih bodo usvojili. Otrokom pomagam, da zaznajo svoj dosežek kot uspeh in jih večkrat pohvalim. Enako spodbujam tako dečke, kot deklice. Zavedam se, da si bodo otroci na podlagi teh izkušenj kasneje oblikovali svoj odnos do jezika. Po daljšem obdobju gibalnih aktivnosti v angleškem jeziku so otroci postali samozavestnejši in bolj motivirani. Večkrat so sami izrazili željo po igrah v angleškem jeziku.

Igre

Dan – noč (Day – night)

Ko vzgojiteljica zakliče »Day!«, otroci stojijo, ko zakliče »Night!«, počepnejo. Igra se lahko igra tudi na način, da se otroci sprehajajo po prostoru ali celo tečejo, ter se na znak uležejo na tla.

Lisica, kaj rada ješ?

Otroci so razporejeni na eni strani prostora, na drugi stoji lisica. Otroci se vsakokrat, ko FOTOGRAFIJA 1vprašajo lisico, kaj rada je, pomaknejo za en korak naprej. Lisica pa jim na vprašanje odgovarja z različnimi jedmi (sir – cheese, juha – soup, kruh – bread, čokolada – chocolate,…). Ko lisica odgovori »piščančke« – »chickens«, jih začne loviti. Ulovljen otrok prevzame vlogo lisice. Igrico se najprej igramo v slovenskem jeziku, kasneje otroke postopoma učimo besede za hrano. Določimo, da mora lisica povedati vsaj eno hrano v angleškem jeziku.

FOTOGRAFIJA 2Čarovnik

Vzgojitelj hodi po prostoru in govori: »Abrakadabra, ti si kača!« (Abracadabra, you are a snake!). Otroci oponašajo gibanje živali, postopoma čedalje več živali zamenjamo z angleškimi (mačka – a cat, pajek – a spider, ptič – a bird,…)

Gibalna minutka

Kadar otrokom popusti koncentracija, naredimo »angleški« gibalni odmor, otroci poslušajo navodila in izvajajo gibanje: vstani se – stand up, usedi se – sit down, obrni se – turn around, poskoči – jump… Po gibalnem odmoru nadaljujemo z dejavnostjo.

Potres, voda, letala

Otroci se gibajo po prostoru, ko vzgojitelj zakliče »earthquake«, otroci hitro poiščejo steno in se stisnejo k njej. Ko zaslišijo »water«, hitro splezajo na dvignjeno površino (letvenik, blazina, klop), ko pa zaslišijo »plane«, se uležejo na tla.

FOTOGRAFIJA 3FOTOGRAFIJA 4

Palačinke (pancakes)

FOTOGRAFIJA 5Otroci na blazini zavijajo in odvijajo palačinke (valjajo se po blazini okoli vzdolžne osi). Preden se povalja, vsak otrok pove, kakšna bo palačinka – s čokolado (chocolate) ali z marmelado (jam).

Počepi

Medtem, ko pri ogrevalnih vajah izvajamo počepe, jih lahko štejemo po angleško.

Avtomobili in semafor

Otroci sedijo na vozičku in so avtomobili. Vzgojiteljica je semafor. Ko vzgojiteljica zakliče »Rdeča! (Red!)«, se otroci ustavijo, ko zakliče »Rumena! (Yellow!)«, se pripravljajo – na mestu udarjajo z rokami ob tla, ko zakliče »Zelena! (Green!)«, se zopet odpeljejo po športni igralnici.

Pozdravi prijatelja

Otroci po prostoru kotalijo žoge. Na znak vzgojiteljice si vsak otrok poišče prijatelja, s katerim se pozdravita (»Hello«), zamenjata žogi (»Thank you«) in se poslovita (»Goodbye«). Novo žogo otroci kotalijo naprej do naslednjega vzgojiteljičinega znaka, ko si morajo poiskati novega prijatelja za pozdrav in izmenjavo.

Masaža

Po intenzivnih gibalnih urah se otroci umirijo ob masaži v parih. S prsti in dlanmi masirajo prijateljev hrbet (back). Z umirjenim govorom otroke vodimo skozi masažo, uporabljamo besede, kot do tender – nežno, fingers – prsti, palms – dlani, počasi – slow.

Zaključek

Gibalne aktivnosti v povezavi s prvimi angleškimi besedami pri svojem delu uporabljam že vrsto let. Vedno znova me veseli dejstvo, da se otroci teh aktivnosti neizmerno veselijo in v njih uživajo. Menim, da so gibalne igre zelo primerne za seznanjanje predšolskega otroka s prvimi angleškimi besedami. V takih primerih lahko otroci z gibalno izkušnjo utrjujejo jezikovno usvajanje, kadar z besedami povedo in z gibi ponazorijo, kar so povedali. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, da se zabavajo. Tako so rezultati učenja zelo dobri.

Literatura

  1. Seliškar, N. (1995). Igramo se in učimo (zgodnje učenje tujega jezika). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
  2. Kurikulum za vrtce. (1991). Ljubljana: MŠŠ, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Videmšek, M., Drašler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Kako Romi ohranjajo lastno kulturo in identiteto

maja_avbar

Maja Avbar

Povzetek

Raziskovanje tega področja me je spodbudilo, ker sem zaposlena v vrtcu pri šoli, v kateri je petindvajset odstotkov učencev romov. Ko sem sodelovala v projektih, ki spodbujajo intergacijo romskih predšolskih otrok in sodelovanje z njihovimi starši me je zanimalo, kako vključiti elemente njihove kulture; pesmi, plesov, zgodb …

Romska kultura se prenaša po ustnem izročilu in nima pisnih spomenikov, kar vsekakor otežuje spoznavanje njihove kulture. Z opismenjevanjem in izobraževanjem romov se to utegne spremeniti. Temeljne značilnosti ohranjanja njihove kulture so pripadnost družini, ohranjanje romskega jezika, plesa in glasbe.

Ključne besede: romska kultura, jezik, identiteta, izobraževanje romov, etnične skupnosti.

1. Uvod

Romi, kot narodna skupnost, so naseljeni po celem svetu. Njihov izvor najdemo v Indiji, od koder so se skozi zgodovino naseljevali v različnih smereh in različnih časovnih obdobjih. Kljub skupnemu izvoru, pa pri romih ne moremo govoriti o skupni kulturi in identititeti, saj so se bili, zaradi svojega nomadskega življenja prisiljeni prilagajati okolju v katerega so se naselili in posledično spreminjati svoje navade in običaje. V seminarski nalogi so nas zanimale skupne točke Romske kulture, predvsem pa smo se opredelili na kulturo Romov, ki živijo na slovenskem ozemlju. V literature je veliko zapisanega o odrinjenosti romske populacije na rob družbe in o zelo očitni diskriminaciji Romov v očeh javnosti, zato smo tudi to področje proučili s pregledom literature in v seminarski nalogi predstavili njihov način življenja, ki je lahko vzrok za nerazumevanje in nesprejemanje Romov, kot enakovrednih članov prebivalstva. Zastavili smo tezo da Slovenija in slovenski narod podpira Rome pri ohranjanju lastne kulture in identitete in s pomočjo slovenske in tuje literature, raziskovali ali lahko tezo potrdimo.

2. Etnična struktura prebivalstva v Sloveniji

Etnična struktura prebivalstva se je spreminjala skozi vso zgodovino. Sprememba strukture, opisuje Žagar (1998) je bile lahko skozi dolga časovna obdobja manjša, skoraj neopazna, lahko pa se je, kot posledica nekaterih prelomnih obdobij, bistveno spremenila v zelo kratkem času. V obdobjih, kot sta obe svetovni vojni, so bile značilne večje poselitve posameznih območij in intenzivne migracije.

Gombač idr. (2007) so opredelili etnično (narodnostno) sestavo prebivalstva kot pomemben del demografske sestave države. V zgodovini je bila Slovenija vedno del večjih, več-etničnih državnih skupnosti, kar je vplivalo na spreminjanje njene etnične sestave, bodisi zaradi spreminjanj administrativnih in državnih meja, selitev ali etnične in kulturne asimilacije slovenskega oziroma neslovenskega prebivalstva.

Slovenija, ki je v začetku devetdesetih posatala samostojna država, ni bila nikoli etnično homogena opisuje Komac (2007). Število etničnih manjšin, njihov obseg ter njihova realna gospodarska in politična moč so se v različnih zgodovinskih obdobjih spreminjali skladno s spreminjanjem političnih meja in suverenosti nad tem ozemljem. Zadnje spreminjanje državnih meja na začetku 90. let, je na območju Slovenije pustilo kar »pestro« zbirko pripadnikov neslovenskih etničnih skupin.

Komac (2007) jih razvrsti v dve skupini:

  • zgodovinske narodne manjšine (v ustavi je govor o avtohtonih narodnih skupnostih brez posebne razlage pridevnika avtohton),  nove narodne skupnosti.

V kategorijo zgodovinske narodne manjšine so vštete italijanska, madžarska in romska narodna skupnost. Med nove narodne skupnosti uvrščamo pripadnike narodov nekdanje skupne jugoslovanske države, ki so se v Slovenijo priseljevali v celotnem obdobju njenega obstoja, posebej intenzivno od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje; predvsem zaradi ekonomskih razlogov (Komac, 2007).

Evidence oseb na podlagi etnične pripadnosti oziroma narodnosti, ni mogoče voditi, saj to preprečuje veljavna zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov ministrstva. Uradni podatki o številu pripadnikov romske skupnosti, v Sloveniji, so podatki popisa prebivalstva iz leta 2002, ne ločujejo med tistimi Rominjami in Romi, ki so v Sloveniji naseljeni stalno oziroma začasno. Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnice in pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.24623 oseb, 3.83424 oseb pa je kot materni jezik navedlo romski jezik.

Registrski popis, ki je bil opravljen leta 2011, ni vključeval kategorije narodne/etnične pripadnosti in maternega jezika, zato novejših uradnih podatkov nimamo (Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome, za obdobje 2016-2021, 2017).

Kljub temu se država ob kreiranju politik in ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti in zaščito pravic njenih pripadnic in pripadnikov lahko opira na ocene različnih institucij in nevladnih organizacij. Tako naj bi po oceni centrov za socialno delo v Sloveniji živelo 11.703 Romov, največ na območjih CSD Maribor in Murska Sobota (3.000), Novo mesto (1.500), Črnomelj (780) in Kočevje (550). Raziskava Inštituta RS za socialno varstvo iz leta 2014 v zvezi s to oceno navaja, da predstavljeno število ne zajame celotne romske populacije, saj nekateri centri za socialno delo podatkov ne beležijo sistematsko, zato tudi ocen ne želijo podati (prav tam).

Rominje in Romi živijo v vseh delih Slovenije, najbolj številčno in bolj strnjeno predvsem v Jugovzhodni Sloveniji (Dolenjska, Bela Krajina), v Prekmurju, v Posavju ter v večjih mestih, kot so npr. Ljubljana, Maribor, Velenje, Celje, na Gorenjskem pa živi tudi nekaj družin Sintov (prav tam).

3. Izvor in način življenja romske populacije

V nasprotju s tem, kar piše v večini dosegljivih publikacij, so se prvi Romi, ki so prišli v Evropo, zelo dobro zavedali svojega indijskega izvora. O tem priča nekaj zanesljivih virov iz 15. in 16. stoletja. Šele kasneje se je začelo govoriti o njihovem mitskem izvoru iz Egipta. Kot prestižnejše in impresivnejše naj bi egiptsko poreklo sčasoma pripomoglo k integraciji Romov v evropski prostor. Tako je teorija o egiptovskem izvoru počasi nadomestila resnico (Courthiade, 2002).

Šele leta 1763 je transilvanijski pastor Vályi István iz Szathmarja/Satu Mare ponovno “odkril” indijski izvor Romov. Primerjal je jezik Romov iz kraja Ráb (Győr), kjer je delal kot kalvinistični duhovnik, z jezikom treh indijskih študentov, ki jih je srečal na Nizozemskem Po ponovnem odkritju resničnega izvora Romov je ta podatek ostal zaprt v ozkem akademskem krogu vse do političnega prijateljstva jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita in indijskega državnika Nehruja, ki sta bila oba iz neuvršenih držav (Courthiade, 2002).

Romi (Cigani), ljudstvo ognja in vetra, s simbolom kolesa na zeleno-modrem polju, že dolga stoletja brezdomci in večni potniki, odkar so zapustili svojo matično pradomovino Pandžab v Indiji, praviloma povsod odrinjeni na obrobje družbenega življenja, so se naselili domala po vsem svetu (Novak, 2006).

Preseljevanje Romov iz Indije v Evropo se je pričelo okrog 10. stoletja in je potekalo v različnih smereh in različnih časovnih obdobjih. Eno skupino je pot vodila preko Irana, druge pa preko

Armenije ali Egipta v Grčijo. Tako so v Evropo prispeli v različnih smereh – preko Turčije in Grčije na Balkan in naprej v druge države, preko Armenije v Rusijo, celo do Sibirije, ter preko severne Afrike na Iberski polotok. Na podlagi kataloga izposojenih besed v romskem jeziku strokovnjaki ocenjujejo, da so se Romi najdlje zadrževali v Iranu, Armeniji in Grčiji, saj je vpliv teh jezikov najopaznejši (Couthrade, 2002).

4. Romska kultura in identiteta

V strokovni literaturi (psihološki, antropološki in sociološki) se vse pogosteje pojavljajo izrazi skupnost in kulturna, etnična ter narodnostna identiteta. Na mednarodnih konferencah je identiteta danes najpogostejša beseda, enako tudi v raznih dokumentih, v politični in sociološki literaturi, kakor tudi v antropologiji in psihologiji. Izraz ‘identiteta’ izvira iz latinske besede ‘idem’ (‘isti’) in je preko latinskega samostalnika ‘identite’ prešel v mnoge jezike. Tako pomeni izraz ‘identificiranje’ iskanje enakih duhovnih in psiholoških značilnosti naroda oziroma skupnosti, ‘identiteta’ pa pomeni skupne značilnosti rase, skupnosti, naroda ali regionalnega, mestnega oziroma lokalnega habitata. Kadar govorimo o značilnostih določene etnične skupine, ponavadi v različnih kombinacijah navajamo skupni izvor ter skupno kulturo, religijo, raso in jezik (Petkovski, 2003).

Znanstvenik Pay je uvedel moderen pomen koncepta ‘kulturne identitete’ kot kolektivne zavesti oziroma občutenja pripadnosti, ki temelji na zavesti o skupnih opredelitvah (jezik, rasa, ozemlje, vera, običaji) in v dani situaciji predstavlja podlago za identifikacijo. Romske kulture, tako kot kulture drugih etničnih skupnosti, ne smemo obravnavati zgolj z vidika avtonomnih kulturnih sistemov in v kontekstu potrebe po opredelitvi romske kulturne in narodne identitete, temveč jo moramo obravnavati primerjalno z drugimi narodnimi kulturami, s katerimi je tesno povezana, in tudi v luči integralnih kulturnih vrednot, ki imajo značaj skupnih stvaritev (prav tam).

Romski jezik in kulturo so izoblikovali večstoletni nomadski način življenja, izoliranost in kulturni vplivi družb, kjer so se zadrževali. Ena bistvenih značilnosti romske kulture je torej kulturni sinkretizem-romska kultura prihaja v stik z različnimi kulturami, zato je izpostavljena različnim vplivom. Romi svoje običaje izražajo na različne načine, prilagojene vsakokratnemu kulturnemu okolju. Ugotoviti je mogoče, da obstajajo številni romski jeziki in raznolike romske kulture. Prvine romske kulture je zato treba raziskovati v vsakem okolju posebej (Hrženjak, 2002).

Za romsko kulturo je značilno tudi to, da se prenaša po ustnem izročilu in nima pisnih spomenikov, kar vsekakor otežuje spoznavanje njihove kulture. Z opismenjevanjem in izobraževanjem romov se to utegne spremeniti. Vsekakor pa romi slovijo kot izvrstni pripovedovalci svojih zgodb, legend in pesmi (prav tam).

Ne glede na kulturni sinkretizem pa romologi izpostavljajo nekatere temeljne značilnosti romske kulture. V prvi vrsti se omenja njihova privrženost družini. Za romske družine je značilno sobivanje vsaj treh generacij, kar je v zahodni civilizaciji že skoraj redkost. Družina je pravzaprav organizacijska os romske skupnosti in gospodarstva. Razširjena družina se naseljuje skupaj, potuje skupaj, pogosto člani sodelujejo pri poslu in enotno nastopajo v razmerju do drugih romskih skupin. V družini imajo starejši člani poseben položaj starešine.

So najpomembnejši člani družine in rešujejo probleme in spore. To pa tudi pomeni, da imajo romske družine in skupnosti patriarhalno ureditev (prav tam).

Romi nimajo svoje religije in po tem so edinstveni med svetovnimi ljudstvi. Nimajo svojega boga, svečeništva ali kulta. Nadnaravni svet je svet “dobre sile” in “slabe sile”, ki sta si v nasprotju. Romi tako sprejemajo religijo skupnosti, v kateri se zadržujejo, ker se tako želijo izogniti religioznim preganjanjem in si pridobiti naklonjenost prebivalstva. (Hrženjak, 2002).

Najpomembnejši in najštevilnejši običaji romskih skupnosti se vežejo na rojstvo, poroko in smrt. Nosečnice uživajo med Romi posebno pozornost in skrb cele skupnosti. Poroke se še danes pogosto sklepajo z nakupom neveste. Cena neveste je visoka, plačati pa jo mora, skupaj s stroški poroke, ženinov oče. Dekletova nedolžnost igra pomembno vlogo pri sklepanju zakona. Če nevesta ni nedolžna, jo ima mož pravico vrniti očetu (prav tam)

Glasba in ples sta prvini romske kulture, ki sta kljub odporu do Romov očarali ves svet. Evropski srednji razred, predvsem pa aristokracija, so se začeli zanimati za romsko glasbo konec 18. in v začetku 19. stoletja. Rome so vabili na svoje dvorce in ker so tam delovali in ustvarjali tudi številni klasični glasbeniki, je romska glasba posredno vplivala tudi nanje in se kazala v njihovem delu. Poznavalci pravijo, da so vplivi romske glasbe opazni zlasti v delih

Beethovna, Schuberta, Brahmsa, Rahmaninova, Bartoka, še posebej pa v glasbi Liszta in Haydna (Hrženjak, 2002).

Štepec Dobernik in Tercelj Otorepec (2006) v Palić (2015) opisujeta, kako pa se z zbiranjem, hranjenjem in interpretiranjem romske dediščine ukvarjajo institucije, ki skrbijo za varstvo kulturne dediščine. V svoji analizi ugotavljata, da je bilo zanimanje spomeniškovarstvene in muzejske stroke za romsko kulturo prepuščeno zlasti osebnemu zanimanju posameznih strokovnjakov zanjo. Razloge za tovrsten odnos do dediščine iščeta v ideologiji, ki jo je Rajko Muršič zapisal v svojem prispevku. Po njegovem mnenju si kulturne dedščine ni mogoče misliti zunaj okvirov institucionaliziranega družbenega reda; nastopa kot kategorija sprotnegaoblikovanja istovetnosti in oživljenega samozaupanja skupnosti (prav tam).

Nedvomno se zgodovina, karakteristika jezika in narava ljudstva zrcalijo tudi v književnosti. Enako je pri Romih, narodu, katerih zgodba je pogosto zakrita z nerazumevanjem in s predsodki. V romskih pravljicah ter obravnavi motivov, glavnih junakov, slogovnih značilnostih in drugih skupnih elementov odsevajo bogato kulturo romskega naroda (Hader, 2013). Nezirovič (2007 v Hader, 2013) je zapisal, da romske pravljice prikazujejo trnovo pot odrinjenega naroda, ki se je prebijal na boleč, a vendar humorističen način. S književnostjo se lahko celo omili nesprejemanje in etiketiranje Romov v okolju, ki imata pogosto negativno konotacijo. »Glavna vsebina vsake umetnosti, še posebej književnosti, je način življenja ljudi in njihovo družbeno življenje. Ravno zato mora literarni zgodovinar poseči v različne plasti zgodovinskega življenja ljudi in naroda ter njihove kulture in zgodovine, da bi lahko čim bolj adekvatno predstavil književno umetnost in literarna dela nekega naroda (Djurić in Horvat Muc 2010, v Hader 2013). Podobno kot v folklornem slovstvu drugih kultur, tudi za romsko kulturo velja, (kot piše Haramija (2012, v Hader 2013), je folklorne pravljice mogoče obravnavati kot kulturno dediščino posameznega naroda, saj pripovedujejo o nekem minulem času in drugačnih življenjskih razmerah.

Brezar (2004: 31) s knjigi opisuje pripoved Roma, ki sam jasno nakazuje, da je ohranjanje romskega jezika ključno za ohranitev njihove kulture.

»Nekdaj je bilo življenje Romov težko, boleče. Počutili so se ponižane. Niso imeli nobenih pravic. Danes smo Romi res napredovali, vendar imamo še malo pravic. Potisnjeni smo v en kot in se še danes ne počutimo kot drugi ljudje. Nekateri Romi se sramujejo, da so Romi. Sramujejo se svojega jezika. Med seboj govorijo slovensko. To se mi ne zdi prav. Tako bi Romi izginili. Prizadevati se moramo za ohranitev naše skupnosti«.

V 80 letih je bilo še opaziti vključenost nekaterih Romov v družabno življenje na podeželju. V vaških gostilnah so igrali harmoniko, kitaro, sintesajzer in peli, s čimer so si prislužili nekaj malega za preživetje. Igrali so romske, slovenske, hrvaške popevke, narodno in zabavno glasbo. Kot sami pravijo, je v Sloveniji in predvsem na dolenjskem ohranjenih zelo malo romskih pesmi in da v zadnjih letih prihajajo k nam romske pesmi iz drugih držav. Najbližje jim je italjanski romski jezik, mnogih pesmi pa niti ne razumejo. Tudi pri napevih se ni ohranilo njihovo izročilo, temveč so pogosto posnemali ritme Slovenske glasbe. Ugotavljajo, da se je izročilo izgubilo, ker so bili Romi na tem delu Slovenije precej oddaljeni od drugih, svojih posebnih običajev pa niso imeli. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so peli in igrali predvsem slovenske pesmi. Podobno kot za glasbeno izročilo, velja tudi za ples. Običajev, ob katerih bi plesali kakšne svoje plese niso imeli in jih nimajo niti danes.

Edina priložnost za ples so bile veselice in žegnanja. Takrat, kot tudi danes so plesali plese kot Slovenci (prav tam).

Podoben zapis je zaslediti v Romskem zborniku, kjer opisujejo, da so v jugovzhodni evropi Romi veljali za izjemne muzikante, vendar je bila njihova glasba romska le po tem, da so jo izvajali Romi. Sicer so igrali in peli srbske in turške pesmi in melodije. (Mednarodni romski zbornik, 2009.)

Kultura Romov, če tudi na teh prostorih živijo že sedem stoletij, je še vedno neznanka celo za znanstvenike, ki se s to problematiko ukvarjajo. Vse do današnjih dni so Romi obravnavali kulturne elemente, ki dokazujejo njihovo etnično samobitnost, vključno z običaji, navadami, vrednotami, jezikom in simboli. Njihov pogled na svet definira človeka in življenjske vrednote, med katerimi osrednje mesto predstavljajo sreča, ljubezen in svoboda. »V Romski kulturi je smisel človekovega obstoja v besedi ‘biti’ in ne ‘imeti’.« (Ackovič, v Romski zbornik, 2009:

12). Njihov jezik pa je edina ‘knjiga’, ki so jo prinesli iz svoje pradavnine in je hkrati ključ za razumevanje njihove preteklosti in sedanjosti. Marsikaj o preteklosti, običajih in karakteristikah Romov pokažejo številne legende.

5. Položaj Romov v družbi

Romi v Sloveniji so ena najbolj deprivilegiranih družbenih skupin. Status etnične skupnosti, ki ga Romom zagotavlja ustava, ni bil nikoli celostno uresničen in pravno izpeljan. Diskriminacija in prakse družbenega izključevanja Romov so v zadnjem desetletju potekale na številnih področjih – v izobraževanju, zaposlovanju, zdravstvu, na stanovanjskem področju. Javnost v Sloveniji Romom ponekod še vedno pripisuje izrazito negativne lastnosti, ki izhajajo iz preteklosti, in nekatere družbe jih še vedno zavračajo samo zaradi stereotipov (Novak, 2006).

Že na svojih množičnih potovanjih in naseljevanjih po Evropi so indijski nomadi doživljali izredno krvave trenutke v svoji zgodovini. Nad njimi so se vrstili množični pregoni: sežiganja, obešanja, preganjanja na cestah, v gorah, mestih in vaseh, zaradi česar so bili prisiljeni odrečise svojim navadam in običajem. V 18. stoletju je rome prva zaščitila Marija Terezija. Dala jim je nekaj zemlje za stavbišče in kmetovanje. Na novo pridobljene pravice jim je pogojevala z zahtevami, da obdelujejo zemljo, obiskujejo šole, služijo vojsko in pozabijo na svoj materni jezik. S svojimi zahtevami je šla tako daleč, da je prepovedala poroke med romi in spodbujala mešane poroke z neromi in štiriletne romske otroke s silo odvzemala njihovim staršem in jih dala prevzgajati posemaznim neromskim družinam. (Ivanec, 2011).

Po stalni naselitvi (na slovenskem ozemlju v glavnem v drugi polovici 20. stoletja) so se ob povečavanju socialnih razlik in čedalje očitnejši družbeni marginalizaciji Romov začele kopičiti tudi težave sožitja z ostalim prebivalstvom. Romska naselja so hitro postala moteča, pojavljati so se pričele konfrontacije in občasni konflikti. Obenem se je z družbeno marginalnostjo in konfliktnostjo poslabševal njihov socialnogospodarski položaj, kar je samo pomagalo sklepati začarani krog romskega življenja (Zupančič, 2002), kar kaže na :

  • slab socialni položaj
  • nizka izobrazba
  • brezposelnost
  • slab gospodarski položaj
  • družbena marginalnost
  • slabi bivalni pogoji

Stopnjevana socialno-gospodarska preobrazba slovenskega podeželja je praktično v eni sami generaciji kmečko družbo spremenila v industrijsko in urbanizirano; današnja generacija pa je že terciarna oziroma informacijska. Hitre družbene spremembe so še toliko lažje potiskale na obrobje tudi romsko prebivalstvo, ki v hitro se spreminjajočih razmerah ni imelo resnejših možnosti za uspeh (Zupančič, 2002).

Romi so bili vedno in povsod in so še danes odrinjeni na obrobje družbenega življenja. In to do te mere, da se nam danes zdi že kar normalno in samoumevno, da so Romi praviloma revni, nezaposleni, brez ustreznih bivališč in brez možnosti izobraževanja. Pomemben kazalec družbenega položaja so bivalne razmere, v kakršnih živijo romske družine. Večinoma gre za getoizirana naselja, ki so na obrobju mest in ločena od večinskega prebivalstva. Naselja so komunalno slabo opremljena, podstandardna so tudi bivališča. Izobrazbena struktura med Romi je nizka, večinoma ne zaključijo niti osnovnega šolanja. Romi se zato otepajo z brezposelnostjo ali pa zasedajo slabo plačana delovna mesta. In še bi lahko naštevali. Skleniti je mogoče, da so v Sloveniji pripadniki romskih skupnosti kljub večstoletni nastanjenosti v tej državi še vedno državljani brez družbene, ekonomske, politične in komunikacijske moči (Hrženjak, 2002).

Cvahte, 2008 v Križanič, 2012 razdeli socialno izključenost na 4 tipe. Izključenost iz delovnega življenja, izključenost iz potrošniške družbe, izključenost iz družbe in izključenost od mehanizmov moči invpliva. Pri romski skupnosti, nadalje navaja, opazimo vse štiri tipe izključenosti, saj se soočajo z relativno visoko stopnjo brezposelnosti in mnogiživijo v veliki revščini. Še najmanj izključenosti je verjetno na področju socialnih stikov, saj so ti v njihovi skupnosti, še zlasti v sklopu razširjene družine, relativno močni. Drugače pa je s socialnimi stiki z ljudmi zunaj njihove skupnosti.

6. Integracija Romov

Integracijski model imigrantske politike izhaja iz opredelitve integracije kot dvo- oziroma večsmernega procesa, ki zahteva prilagajanje tako priseljencev kot tudi večinske/sprejemne družbe. V procesu integracije priseljenci postanejo aktivni in enakopravni udeleženci socialnih, ekonomskih, pravnih, političnih in kulturnih odnosov in procesov v državi sprejemnici, pri čemer je vsakomur zagotovljena možnost izražanja in ohranjanja njegove lastne kulture, vere in etnične pripadnosti. Integracijski model temelji na medkulturnem (interkulturnem) pristopu, ki dopušča ohranjanje različnih kulturnih in etničnih identitet, vendar posameznikov ne obravnava primarno kot člane etničnih ali kulturnih skupin (Bešter, 2007).

Poudarek je na kulturni raznolikosti družbe kot celote in večplastnosti kulturnih identitet posameznikov, ki sestavljajo družbo, in posamezne etnične skupine. Medkulturni pristop spodbuja dialog in interakcije med različnimi kulturnimi skupinami, medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Skozi te procese naj bi se oblikovale tudi določene nove (skupne) vrednote in prakse, ki bi bile trdnejša podlaga za izgradnjo občutka pripadnosti in povezanosti med vsemi posamezniki in tudi različnimi etničnimi/kulturnimi skupinami (Bešter, 2007).

6.1 Strategija politike za integracijo romov

Leta 2010 je bil sprejet Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015, s katerim je predložena državna strategija ukrepov za izboljšanje bivalnih razmer in za ureditev romskih naselij, za izboljšanje izobrazbene strukture, zdravstvenega varstva, ohranjanja in razvoja romskega jezika in romske kulture, za osveščanje in za boj proti rasni diskriminaciji. Žal vladni program ukrepov mreže socialnega varstva ne omenja, čeprav je v zadnjem času romska narodna manjšina ob zaostrenih ekonomskih in socialnih razmerah v zelo slabem položaju.

Ključno področje družbenega vključevanja Romov je uspešnost pri izobraževanju. Evropska komisija si je zastavila cilj, da bi vsi romski otroci končali osnovnošolsko izobraževanje, saj ima v nekateri članicah EU osnovnošolsko izobrazbo končano le 42% romskih otrok. Nujno je, da je v vsaki romski skupnosti vsaj nekaj romov s končano srednješolsko ali poklicno izobrazbo. Šele tedaj se bodo odprle realne možnosti za razvoj socialnega podjetništva v romskih skupnostih (Križanič, 2012).

6.2 Izobraževanje kot ključna determinanta za integracijo romov

Poleg mednarodnih mehanizmov, ki države usmerjajo h kakovostnejšemu delu in vključevanju Romov v izobraževanje, je v Republiki Sloveniji na tem področju prišlo do pomembnih premikov. Ob tem je pomembno poudariti, da je uspešno vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja odvisno tudi od uspešnosti ukrepov na drugih področjih: urejanja bivanjskih razmer, napredka na področju zaposlovanja, zdravstva itd.

Strategija 2011 posebno pozornost posveča področjem, ki jih Strategija 2004 ni podrobneje obravnavala, tj. predšolska vzgoja in srednješolsko izobraževanje, dotakne pa se tudi univerzitetne ravni, podiplomskega študija in izobraževanja odraslih. Strategija 2011 ohranja vsa izhodišča, načela in cilje, kot so zapisana v Strategiji 2004, poudarja pa tudi nove cilje:

  • pomen izobraževanja (izobrazbe) v luči dviga socialnega, človeškega in kulturnega kapitala, izobraževanja, ki ima kot globalni cilj vzgojiti in izobraziti človeka za samostojno življenje in prevzemanje odgovornosti in posledic;
  • pomen izobraževanja v najzgodnejšem obdobju in sistemsko omogočanje enakih možnosti za vse predšolske otroke
  • pomen izobraževanja (izobrazbe) v luči zmanjševanja družbene obrobnosti in/ali izključenosti;
  • pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika kot prvega tujega jezika že v najzgodnejšem obdobju;
  • pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj;
  • pomen izobraževanja v luči zmanjševanja socialne ogroženosti;
  • pomen vseživljenjskega učenja;
  • pomen »romskega« naselja in izgradnje večnamenskih prostorov v romskih naseljih, v katerih bi se lahko izvajali različni celoletni in krajši izobraževalni programi, delavnice, predavanja tako v dopoldanskem času kot popoldan: predšolska vzgoja kot celoletni, vsakodnevni pripravljalni program največ do petega leta otrokove starosti, učna pomoč za učence in dijake, ki so vključeni v redno izobraževanje, obšolske dejavnosti, izobraževanje za odrasle s ciljem pridobiti specifična znanja in osnovno izobrazbo, ki omogoča zaposlitev in samostojno življenje; v objektu bi bila tudi pisarna romskega svetnika, pisarnaza obiske iz centra za socialno delo, zdravstvenega doma, za zdravstveno vzgojo ;
  • pediatrične sestre in sestre za zobno preventivo itd. in večnamenski prostor za druženja, prireditve, sestanke ter tudi športno-plesne aktivnosti;
  • pomen »romskega« naselja, znotraj katerega naj se odvijajo preizkušeni in učinkoviti pripravljalni programi predšolske vzgoje tam, kjer je nizka vklju čenost otrok v institucionalno vzgojo in izobraževanje, nizek socialni status družin zaradi brezposelnosti staršev; programi naj izhajajo iz posebnosti in potreb okolja ter vsake posamezne družine. Še posebej velja poudariti, da obstajajo tudi pomisleki o izvajanju predšolske vzgoje v romskih naseljih, da bi predšolski oddelki v romskih naseljih pomenili korak nazaj v procesu integracije romskih otrok in naj bi pomenili pot uresni čevanja getov skozi stranska vrata. Opozorilo o romskih naseljih kot potencialnih getih je potrebno jemati nadvse resno.
  • pomen izobraževanja (izobrazbe) v luči potreb mobilnosti sodobnega človeka, torej tudi pripadnika romskega naroda. Dvig socialnega kapitala je običajno mogoč zunaj romskega naselja, v urbanem okolju. Za vstop in bivanje v urbanem okolju pa je potrebno pridobiti ustrezno izobrazbo. Ta omogoča več možnosti za zaposlitev.

Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2013-2020 kot strateško razvojnega dokumenta na področju izobraževanja odraslih je omogočiti vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih. Z uresničevanjem resolucije se želi v obdobju do leta 2020 odpraviti največje razvojne zaostanke, zlasti na področju ravni temeljnih in poklicnih zmožnosti odraslega prebivalstva, njegove izobraženosti in vključenosti v vseživljenjsko izobraževanje. Resolucija kot eno izmed ciljnih skupin opredeljuje ranljivo skupino odraslih in v njo uvršča Rome (Nacionalni program ukrepov vlade republike slovenije za Rome za obdobje 2016-2021, 2017).

6.3 Vključevanje romov v vrtce in šole

Problematika vzgoje in izobraževanja otrok Romov v predšolskih ustanovah v Sloveniji je že več deset let v žarišču zanimanja vzgojiteljev, prosvetnih institucij ter posameznikov, ki se pri svojem pedagoškem delu srečujejo s temi vprašanji. Doslej je bilo izdelanih več celostnih analiz bolj z informativnim poudarkom kot na globinski analizi medsebojnih vplivanj mnogoterih zunanjih in notranjih dejavnikov, ki oblikujejo vzgojno-izobraževalno ter kulturno sfero Romov v Sloveniji. O vzgoji in izobraževanju otrok Romov v Sloveniji je bilo doslej napisanih veliko diplomskih nalog, člankov ter opravljena obsežna raziskava o učnih in vzgojnih dosežkih otrok Romov. Za boljše razumevanje vseh dejavnikov, ki so vključeni v vzgojo in izobraževanje otrok Romov, so nam potrebni mnogi prikazi, informacije, spoznanja in izkušnje drugih, da bi lažje dojeli notranje dinamizme, ki vplivajo na ta segment vzgojnoizobraževalnega področja v predšolskih ustanovah (Novak, 2006).

Pomembna prelomnica v življenju Romov je leto 1971, ko so v Londonu organizirali prvi svetovni kongres Romov. Svet so opozorili nase in pokazali na probleme, ki so rešljivi le s pomočjo celotne svetovne skupnosti (OZN). Na kongresu je bila ustanovljena Mednarodna romska organizacija, sprejeta zastava in grb in bilo je sklenjeno, da se poenoti uporaba poimenovanja njihovih pripadnikov z Rom, Romi. Na tem kongresu so sprejeli svojo himno (prav tam).

J. Krek, vodja projekta za standardizacijo romskega jezika v Sloveniji in vključevanje romske kulture v vzgojo in izobraževanje (2006), v članku za Mladino, razlaga o modelu za izobraževanje romskih otrok . »Romske učence vključevali v šolski sistem brez zadostnih prilagoditev, ki bi upoštevale kulturne razlike. Pričakovali smo, da bodo nekako prevzeli jezik in vzorce večinske kulture in postali Slovenci, romska kultura pa bo nekaj postranskega, nekaj, kar se kaže v glasbi … Tisti otroci, ki so bili v šoli uspešni in so to dejansko lahko storili, so se asimilirali. Še danes obstajajo učenci, tudi v dolenjski regiji, za katere njihovi sošolci in učitelji ne vedo, da so Romi. Če pa romskim otrokom jezika in kulturnih navad ne uspe v celoti prevzeti, so tako ali drugače izključeni: potem so “Romi”, za katere “se ve”, da niso enakovredni.«

M. Tancer (1994) v Novak (2006) navaja, da je bilo leta 1990 pri nas 15,28 % predšolskih romskih otrok, od katerih večina ni bila vključena v vrtce. Pomemben kazalnik so bivalne razmere, v kakršnih živijo romske družine. Večina romskega prebivalstva živi v naseljih, ki so skorajda vedno ločena od drugega prebivalstva, na obrobju mestnih območij. Nekaj hiš v naselju Brezje pri Novem mestu ima urejene bivalne razmere, povsod drugod živijo praviloma pod minimalnimi bivalnimi standardi, zelo redki Romi pa živijo v popolnoma urejenih bivalnih razmerah.

M. Tancer (1994) v Novak (2006) tudi navaja, da je ključnega pomena skrb za vzgojo in izobraževanje ter otroško varstvo romskih otrok. Na tem občutljivem področju je treba poglobljeno proučiti vzgojne in izobraževalne programe, jih prilagoditi potrebam in posebnostim Romov, uvajati posebne standarde in normative, da bi dosegli večje učinke. Predšolsko varstvo romskih otrok je treba bolj približati romskim naseljem, uvajati potujoče vrtce in se bolj povezati s starši. Nadaljevati je treba usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev za delo z romskimi otroki. V našem okolju je zaželeno, da z romskimi otroki delajo vzgojitelji, ki jih delo z romskimi otroki zanima, svetovalni delavci pa sodelujejo pri pripravi individualnih programov. Za vzgojitelje in druge pedagoške delavce, ki delajo z romskimi otroki, je treba organizirati dopolnilno strokovno izobraževanje. Vzgojitelji, ki delajo z romskimi otroki v posameznih enotah oz. oddelkih, naj se združujejo v strokovne aktive in se povezujejo tudi z vzgojitelji v drugih vrtcih, kamor so integrirani romski otroci. Le tako si lahko vsi predšolski strokovni delavci s pomočjo hospitacij, aktivov in pedagoških delavnic izmenjujejo pozitivne izkušnje.

Pomembno je tudi povezovanje vrtca s starši romskih otrok, ki naj bodo poleg skupnih oblik sodelovanja organizirane še dodatne oblike, kot so skupinski in individualni pogovori, predavanja in obiski v romskih naseljih, obiski kulturnih prireditev ipd. (Novak, 2006).

Naloga šole in strokovnih delavcev v šoli je omogočanje drugačnosti učencem iz različnih socialnih in kulturnih okolij. Učenec lahko uresniči svoje želje, pokaže znanje in spretnosti ne glede na raso, veroizpoved, kulturni ali socialni izvor ter narodno pripadnost. To lahko omogoči le tak šolski sistem, ki temelji na uveljavljanju enakih možnosti za izobraževanje in zagovarja uspešnost vseh učencev ob upoštevanju drugačnosti. Pomemben dejavnik pri tem so učitelji in svetovalni delavci, ki razvijajo svoje znanje in izkušnje ob upoštevanju načela večkulturnosti in spoštovanja pravic pripadnikov drugih narodnostnih skupnosti (Popošek, 2006).

V dokumentu Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v republiki Sloveniji, (2004, 13) poudarjajo, da romski učenci predstavljajo specifičen del populacije, katerega osnovna specifika je v tem, da se razlikuje od večine po jeziku, identiteti, in kulturi. Vprašanje pa je, koliko oziroma kako sedanje rešitve v vzgojno-izobraževalnem sistemu to upoštevajo.

Če se najprej ozremo v zgodovino in se osredotočimo le na obvezno izobraževanje, je mogoče zapisati, da je zavedanje o nujnosti drugačne obravnave romskih učencev v vzgojnoizobraževalnem sistemu staro že več kot četrt stoletja. Analiza dokumentov pokaže, da je k razlogom za neuspeh pri vključevanju in šolanju romskih otrok treba prišteti tudi nekatere v praksi uveljavljene koncepte za delo z romskimi učenci in neustreznost določenih kurikularnih rešitev (prav tam).

Med osnovnimi ovirami za uspešno šolanje je slabo poznavanje ali v večini primerov, nepoznavanje slovenskega jezika. Otroci se težko sporazumevajoin sledijo pouku ter so manj motivirani za redno obiskovanje pouka. Kurikularne vsebine niso prilagojene in smiselne za romske otroke. Učitelji so premalo usposobljeni za poučevanje slovenščine kot drugega (tujega) jezika. V kurikulum vrtca in osnovne šole doslej ni bilo vključeno poučevanje romskega jezika. To romskim učencem pomembno otežuje vstop v vrtec oziroma osnovno šolo in nadaljnje šolanje. (Strategija vzgoje in izobraževanja romov v republiki sloveniji, 2004, 18).

Neznanja slovenskega jezika pa ni mogoče odpraviti ali ublažiti, če se prične v šoli. Nujno bi bilo pričeti z okrepljenimi predšolskimi programi, z uvedbo romskega pomočnika, ki bo otrokom lahko pomagal prebroditi jezikovno bariero, ter z zares zanimivimi projekti oziroma temami. Mednarodna Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin določa, da imajo nacionalne manjšine pravico do ohranjanja in razvijanja “bistvenih elementov lastne kulture in identitete” ter identiteto opredeli kot “religijo, jezik, tradicije in kulturno dediščino” (prav tam).

7. Zaključek

Skozi zgodovino, so bili romi, kot priseljenci z drugačnim načinom življenja in kulturo, ki ni sovpadala z okoljem v katerega so se priselili obravnavani, kot manj vredni prebivalci, pogosto zaničevani in surovo preganjani. Iz zgodovinskih zapisov lahko povzamemo, da se je ostala populacija do njih vedla kruto, družine romov so bile na silo razdrte, otroci odvzeti, rominje sežigane in romi surovo mučeni. Danes so z ustavo obravnavani kot etnična skupnost, ščiti jih zakon o človekovih pravicah, pa vendar so še vedno visoko brezposelni, z nizko stopnjo izobrazbe, slabim socialnim položajem in živijo s slabimi bivalnimi pogoji.

Ker so se romi naseljevali v različne smeri, na različne konce sveta, v različniih obdobjih, nimajo skupne kulture. Temeljne značilnosti, ki so jih proučili strokovnjaki na tem področju so privrženost družini, religija ter glasba in ples. V zahodni civilizaciji redko najdemo tri generacije, ki sobivajo skupaj, kar je pri romski populaciji zelo značilno. Prevladuje patriarhat in najstarejši člani družine imajo mesto starešine, na katerega se ostali člani obračajo, med reševanjem sporov in problemov. Nosečnice in otroci imajo priviligiran položaj, saj Romom številčna družina veliko pomeni. V romskem živenju imata tudi glasba in ples velik pomen. Vpliv romske glazbe je zaslediti celo v skladbah najbolj priznanih sverovnih skladateljev.

Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo morala sprejeti tudi določene zahteve. Evropska unija je opazila veliko pomankljivosti na področju romske problematike, zato je od Slovenije zahtevala ureditev tega področja, s čimer bi se lahko izkazala za enakvredno članico evropske unije. Slovenija, ki je to problematiko, pred vstopom v evropsko unijo zanemarjala in na tem področju ni mogoče zaslediti velikih premikov, se je tako na zahtevo evropske unije morala soočiti s tem problemom in narediti načrt, kako v najkrajšem času in najbolje rešiti problem romske populacije. Oredotočili so se najbolj na izobrazbo in zaposlovanje romov.

Na tem podoročju lahko zasledimo velike premike zadnjih deset let. Predšolsko vzgojo so z vrtcih v romskih naseljih približali staršem, pričelo se je tudi usposabljanje učiteljev za delo z romi. Ugotovili so, da je zelo dobrodošlo, da je učitelj, ki poučuje romske otroke, prav tako rom, oziroma, da pri pouku sodeluje romski koordinator. Ukrepov je bilo veliko, pa vendar romov, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje še vedno ni tako številčno veliko.

Po prebiranju literature in prikazu ključnih dejstev o romski populaciji, njihovi kulturi in načinu življenja lahko tezo le delno potrdim. Mnenja sem, da bo potrebno storiti mnogo več, kot samo urediti področje izobraževanja in zaposlovanja romske populacije, čeprav istočasno menim, da je to eden ključnih dejavnikov, ki lahko privedejo do izboljšanja statusa roma. Predvsem mislim, da bi bilo potrebno spremeniti miselnost ljudi. Goboko v nas so zakoreninjeni stereotipi o romih. Mogoče bi s prihajajočimi generacijami lahko dosegli, da bi se predsodki o romih zmanjšali v tolikšni meri, da bi tudi oni imali možnost začutiti pripadnost narodu, da so pomembni in potrebni ter sprejeti s svojimi navadimi in običaji.

8. Literatura

  1. Bešter, R. (2007). Model integracijske politike v odnosu do drugih model imigrantskih politik. Razprave in gradivo, 53-54, 117-139.
  2. Brezar, S. Naše življenje, Lokve pri Črnomlju, Ministrstvo RS za kulturo, 2004.
  3. Courthiade, M. (2002). Kronologija romov in legende. V V. Klopčič in M. Polzer (ur.) Evropa, Slovenija in romi (str. 160-182). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  4. Gombač, J., Josipovič, D., Mlekuž, J., Toplak, K., Vah Jevšnik in Žitnik Serafin, J.
  5. (2009). Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko. Ljubljana. Pridobljeno 22.1.2017 s: .http://isim.zrcsazu.si/eknjiga/Zitnikur.pdf
  6. • Hadler, M. Značilni elementi v romski mladinski književnosti. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 84=49(2013), 4, str. 109–130  Hrženjak, M. (2002). Zgodovinski, kulturni in družbeni vidik vključevanja romskih otrok v slovenske vrtce. Socialna pedagogika, 6(1), 81-93.
  7. Ivanec, S. (2011). Odnos romov do zgodovine. V D. Trškin (ur.). Trorajev zbornik (str. 453-483). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  8. Hahonina K. (2005). Mladina 35. Družba. Pridobljeno 10. 1. 2017, s: ihttp://www.mladina.si/93352/aktualna-solska-oblast-je-privolila-v-prikrito-nestrpnostdo-romov-pri-delu-vecinskega-prebivalstva/.
  9. Komac (2007). Priseljenci. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  10. Križanič, M. (2012). Integracija romov v slovensko družbo. Bogoslovni vestnik, 72, (3), 445-458.
  11. Mednarodni romski zbornik; Zveza Romov Slovenije, Murska Sobota, 2009.
  12. Nacionalni program ukrepov vlade republike slovenije za rome za obdobje 2016-2021
  13. (2017). Pridobljeno 18. 06. 2017 s: http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/roma_slovenia_strategy_sl.pdf
  14. Novak, M. (2006). Vrtec v romskem naselju: vzgaja, uči in živi…Sodobna pedagogika, posebna izdaja, 266-280.
  15. Petrovski (2003). Romska identiteta in kultura. V V. Klopčič in M. Polzer (ur.) Evropa, Slovenija in romi (str. 182-190). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  16. Popošek, K. (2006). Prizadevanje za oblikovanje ustrezne večkulturne šolske klime. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, 310–317.
  17. Zupančič, J. (2002). Romska vprašanja v luči prostorskih odnosov. V. Klopčič in M. Polzer (ur.) Evropa, Slovenija in romi (str. 106-124). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Mednarodni projekt Erasmus + K2 Doll has a soul

v vrtcu Dobrna

ksenija_ulaga

Ksenija Ulaga

Čeprav majhen po velikosti, je lahko vrtec tudi velik po področju, ki ga obvladuje. S to clip_image002trditvijo se lahko pohvalimo tudi v Vrtcu Dobrna, ki je del Vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Dobrna. Imamo osem skupin otrok in pripadajoče strokovno osebje. Ker smo dokaj mlad kolektiv, se radi podajamo na področja, ki nam predstavljajo izzive. Prav eno izmed teh področij je mednarodno sodelovanje. Tako smo letos kot koordinator, vpeti v mednarodni projekt Doll has a Soul (DHS) še skupaj s predšolskimi organizacijami iz Grčije in Turčije. Projektni partnerji so izbrani posebno skrbno. Vsak od njih ima znanje in izkušnje, katere so nujno potrebne za uspešnost projekta.

Ker že nekaj let na področju EU med populacijo mladih zaznavamo padec naravoslovnih kompetenc in na splošno padec zanimanja za naravoslovje, smo cilje projekta poiskali v tudi tej smeri. Cilj našega projekta je povezati lutko in matematiko ter ob dejavnostih krepiti matematične kompetence otrok starih od treh let do vstopa v šolo že v predšolskem obdobju. 

V dobi dveh let, kolikor traja projekt, bomo države partnerice vsaka v svoji državi pripravile zgodbo, legendo ali pravljico, ki izhaja iz bližnjega okolja. Otroci bodo izdelali slikovno pismo izbrane zgodbe ter načrt za izdelavo lutke in poslali otrokom druge države. Vzgojiteljice bodo priložile predlog matematičnih dejavnosti. Z razstavo lutk ob koncu projekta v Grčiji bomo pokazali dela naših otrok skozi projekt, prikazali potek in rezultate projekta. 

Vse članice projekta bodo s projektnimi aktivnostmi iskale inovativne oblike pristopov v metodiki in didaktiki povezav lutke z matematiko. V te aktivnosti bodo vključevale vzgojitelje drugih ustanov, starše, lokalno skupnost, društva, strokovno javnost, študente in dijake pedagoških smeri izobraževanja in učitelje. Projektne aktivnosti bodo vsebovale lutkovne predstave, delavnice in predavanja za starše, izdelavo muzeja lutk.

Dobro se zavedamo dejstva, če želimo krepiti kompetence otrok, moramo najprej okrepiti kompetence vzgojiteljev. Zato bodo projektne aktivnosti s tematskimi seminarji in izmenjavo izkušenj najprej dvignile znanje, izkušnje in zanimanje za naravoslovje pri vzgojiteljih. 

Mednarodna raven bo pripomogla h globljemu vpogledu v matematične kompetence vseh sodelujočih, spoznavanje problemov in rešitev na tem področju, popestritev vsebine s krepitvijo lastne identitete in spoznavanjem identitete drugih, sprejemanjem drugačnosti na področju ras, jezika, barve. Prav tako bo prišlo do izmenjave kulturnih in jezikovnih posebnosti sodelujočih držav.

Ob koncu projekta pričakujemo inovativne rešitve povezave umetnosti in matematike. Predstavili jih bomo v spletnem priročniku. Priročnik bo vseboval zbirko nalog za razvijanje matematike v vsakdanjem življenju, povezave in predloge dejavnosti za razvijanje matematičnih kompetenc ob animaciji lutke, načrte za didaktična sredstva izdelana iz odpadnih materialov, enostavne računalniške igrice z naravoslovno vsebino ter sklop dejavnosti, ki jih izvajamo v gozdu. Posledično pričakujemo dvig zastopanosti matematičnih aktivnosti tako kvalitativno kot kvantitativno v izvedbenih kurikulih vseh sodelujočih ustanov. Priročnik bo dosegljiv na spletni strani projekta in predstavlja trajen in pomemben model za vpeljavo novih didaktičnih pristopov v prakso ter njegova uporaba dviguje zanimanje za matematiko pri otrocih, strokovnim delavcem pa ponuja nekaj predlogov za delo na tem področju. Namenjen bo strokovnim delavcem v predšolski dobi, staršem, študentom, dijakom pedagoških smeri.

clip_image004Kot vsak začetek, je tudi naš bil težak. Potrebno je bilo veliko vloženega dela, da so projektne aktivnosti tekle po začrtanem časovnem razporedu. Vendar kot vedno, se je trud obrestoval in že je za nami prvi sestanek vseh projektnih partnerjev v Dobrni. Spoznali smo v živo, izmenjali izkušnje, predloge in uskladili projektne aktivnosti do naslednjega srečanja.

V torek, 28. 11. 2017, smo v okviru projektnega srečanja pripravili tradicionalno Želodkovo clip_image006praznično popoldne, ki je zajemalo bazar z lutkovno predstavo strokovnih delavcev Vrtca Dobrna, z naslovom Kačja princesa na Kačjem gradu. Namenili smo ju otrokom in staršem Vrtca Dobrna ter vsem občanom Dobrne. Predstava je bila priredba legende o Kačjem gradu, ki izhaja iz našega okolja, stojnice pa smo mednarodno obarvali.

Beseda bazar je turškega porekla, tako da prevoda nismo potrebovali. Bazar je vseboval tri clip_image008področja: slovensko, turško in grško.

Stojnice so ponujale značilnosti sodelujočih držav, tako gastronomsko, kot tudi učno, saj so strokovne delavke Vrtca Dobrna stojnice opremile z znamenitostmi, značilnostmi in zanimivostmi držav v obliki igric za otroke.

Z obiskom bazarja in predstave smo izredno zadovoljni. Na majhnem prostoru je prišlo do clip_image010izjemne medkulturne izmenjave, kar je seveda eden izmed ciljev mednarodnih projektov. Obiskovalci bazarja so se ob stojnicah lahko družili z mednarodnimi partnerji, lahko so degustirali grško, slovensko in turško kulinariko, razpravljali o navadah, jeziku, iskali podobnosti in razlike v kulturah.

Za več informacij o projektu smo dosegljivi na spletni strani: http://dhs.splet.arnes.si/ ali Fb strani DHS – Erasmus+ Dobrna. Vse strokovne delavce, ki bi želeli sodelovati ali spremljati naše aktivnosti, vas vabim, da se nam priključite na eTwinning protalu v projekt Doll has a soul.

Pri prvih korakih v branju je pomoč staršev nujna

marjeta_dornig

Marjeta Dorning

V prvem razredu se prične opismenjevanje in z njim branje. Ker je učenje branja proces, ki traja pri večini učencev celo prvo triletje ali več, v tem procesu zavzemajo pomembno vlogo tudi starši. Starši namreč otroka spodbujajo k branju, mu pomagajo, da bo branje za otroka prijetno opravilo, ne pa neka nezanimiva in mučna stvar, ki jo mora opravljati vsak dan in to ure dolgo.

Branje veliko učencem dela precej preglavic, prav tako pa tudi staršem, saj ne vedo kako bi otroku pomagali.

Ko učiteljica staršem na roditeljskem sestanku ali govorilnih urah pove, da morajo doma branje vaditi, se prične doma boj. Povečini se ta boj prične ali konča z jokom otroka, z nezadovoljstvom in jezo starša in ta konflikt vezan na branje se tako nadaljuje iz dneva v dan in branje postane velika muka za otroka in za starša. Kako naj bi na ta način otrok vzljubil branje? Nasprotno, branje zasovraži in to neprijetno prvo doživljanje v zvezi z branjem se vleče z njim dostikrat celo življenje. Zato je zelo pomembno, da staršem poleg tega, da jim naložimo pomoč pri branju, tudi svetujemo kako naj to storijo.

To lahko naredimo na govorilnih urah, še bolje pa je, da je del prvega ali drugega roditeljskega sestanka namenjen tej temi, pomoči pri branju. V kratkem predavanju, ki je del roditeljskega sestanka, staršem svetujemo, kako naj se lotijo pomoči otroku.

Roditeljski sestanek začnemo s kratko predstavitvijo šolskega koledarja, predmetnika, učne snovi v prvem razredu in pri tem poudarimo pomemben cilj, ki ga imamo pred sabo – otroke naučiti brati in pisati. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši, saj bodo v tem procesu otrokom in učitelju v pomoč. Kako pomagati pri branju, ki je osnova za učenje?

Za učenje branja je pomemben užitek, ki ga bralci dobijo z branjem in motivacija, ki jih spodbudi, da se naučijo brati in del svojega prostega časa namenijo branju. Veliko vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa do branja, ko otrok spozna, da je branje prijetno in koristno, odigra otrokova družina. Že v predšolski dobi na otroka vpliva vzor staršev, ki radi berejo. Branje otrokom pa je ena učinkovitejših metod ustvarjanja dobrega bralca, ki bo bral celo življenje.

Kaj torej starši lahko naredijo za branje otroka še preden otrok prične brati? To, da jim berejo.

In branje otroku naj se nadaljuje tudi še potem, ko se otrok že sam uči brati in tudi ko se je že naučil brati. Še posebno je to branje staršev pomembno za slabšega bralca.

Zakaj je branje sploh pomembno

Branje je osnova nadaljnjemu učenju. Ker ima branje še posebej v prvem triletju velik pomen, v veliki meri tudi vpliva na samopodobo in samozavest otroka.

Kako otroke motiviramo ali navdušimo za branje

Otroci se za branje odločajo zaradi različnih motivov (različne motivacije):

  • ker se radi zatopijo v knjigo,
  • ker so radovedni in bi radi izvedeli še več,
  • branje jim predstavlja izziv, radi imajo zapletene stvari,
  • da se o vsebini pogovarjajo s prijatelji in izmenjujejo mnenja,
  • da ustrežejo učiteljici,
  • da se prilagodijo razredu,
  • želijo doseči nagrado ali priznanje – pohvalo, boljšo oceno.

Vsak posameznik potrebuje svojo motivacijo. Starši morajo ugotoviti, kaj njihovega otroka navduši za branje.

Notranje motiviran otrok: Če ima otrok notranjo željo po branju, bo sam izbral knjige in jih bral v prostem času v šoli ali doma. Tak otrok pogosto izgubi občutek za čas, ker je tako zatopljen v knjige. Takšno vedenje vznikne iz posameznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade. Že sam užitek, ki ga doživlja pri branju, je nagrada sama po sebi. Tak otrok ne bo imel težav pri branju v šoli.

Zunanje motiviran otrok: Otrok bere zaradi neke zunanje vzpodbude ali zato, ker pričakuje nagrado. Otrok, ki bere zato, da bo dobil zvezdice, točke ali bralno značko, je motiviran z vzpodbudo, ki mu jo da učiteljica. Priznanja, pohvale, želja ustreči odraslim in dobivanje dobrih ocen so primeri zunanjih spodbud za branje. Ti cilji so močni, toda kratkoročni. Po doseženem cilju otroci prenehajo z branjem. Potrebno je postaviti nov cilj, če hočemo, da se branje nadaljuje.

Nujno je, da otrok dobi notranjo željo po branju, torej je za branje notranje motiviran. In to je naš cilj, vzgojiti za branje notranje motiviranega otroka. Da otrok sam seže po knjigi in bere.

Pomoč pri usvojitvi tehnike branja

Prvi korak je usvojitev tehnike branja. Ta korak je izredno pomemben, saj šele z usvojitvijo tehnike branja lahko učenec doživlja užitek v branju. Ta del je najtežji, najbolj potreben motivacije in najbolj občutljiv. Kako se bomo tega lotili v veliki meri odloča o tem ali bo otrok rad bral ali bo bral z odporom.

Pri tem je zelo pomemben izbor gradiva za branje. Ta izbor mora biti v skladu z otrokovimi interesi in željami, ki jih morajo starši pri svojem otroku ugotoviti in ki so od otroka do otroka različni. Nekdo je zelo radoveden in ga zanimajo živali. Pri takšnem otroku bomo izbrali knjigo o živalih in mu jo ponudili. Na začetku bomo poskrbeli, da ne bo preobširna. Velike količine besedila se otroci ustrašijo, imajo občutek, da ne bodo zmogli. Za otroka, ki ga zanima nogomet, bomo izbrali enciklopedijo, v kateri piše kaj o nogometu, različnih žogah, časopis v katerem je poročilo s kakšne nogometne tekme. Prav tako bomo pazili na obseg besedila.

Na začetnih stopnjah branja otroku veliko pomenijo ilustracije, ki ga pritegnejo. Zelo zanimive zanj so knjige, kjer je veliko ilustracij in malo napisanega, mogoče posamezne besede.

Zaželeno je, da je v otrokovem okolju dovolj knjig, da ima izbiro za branje. V velikih primerih pa je ta izbira bolj skromna, zato je zelo dobro, če otroka peljemo v knjižnico. V knjižnici poskrbimo, da se bo imel lepo, da si bo ogledoval knjige, jih prelistal. Pri izbiri mu pomagajmo, lahko pa se kaj bo bral odloči tudi sam. Ta čas lahko izkoristimo tudi z branjem v bralnem kotičku.

Otrok naj bere postopoma. Na začetku naj le posluša starša, ki mu bo bral. Potem naj bereta s staršem menjaje, vsak eno besedo, čez čas vsak eno poved. Otrok lahko bere tudi tiho. Potem pa pove kaj je prebral.

Paziti moramo, da ne naredimo branje neprijetno. Poskušajmo ustvariti prijetno vzdušje. To je bistvenega pomena.

Otroka pri branju ne popravljajmo ves čas. Starši naj pazijo predvsem na to, da otrok ne bo imel občutek, da ga k branju silijo. Branje mora biti neka prijetna dejavnost, ki jo bo z veseljem izvajal ali si jo bo še celo želel.

Ko opazimo, da je otrok že preutrujen, prenehajmo. Nadaljujemo lahko zvečer, preden gre otrok spat, mogoče v postelji. Takrat, ko otroku beremo pravljico za lahko noč.

Če branje otroku ne steče

Starši otrok, ki jim branje ne steče, naj otroku veliko berejo. Zelo primerna za to je »pravljica za lahko noč«. Te pravljice utrjujejo in bogatijo odnos med staršem in otrokom ter otroku dajejo občutek varnosti in sprejetosti.

Otroka najprej motiviramo za branje ali poslušanje besedil. Motivacija je lahko že knjiga sama ali kakšna ilustracija iz nje. Med branjem poteka razumevanje besedila in poglabljanje doživetja. Dejavnosti po branju pa utrjujejo in poglabljajo doživetje besedila. Branje ali pripovedovanje nekaterih besedil (npr. pravljic) naj bo namenjeno le užitku. Pomemben je čaroben, osupljiv, nepozaben doživljaj ob pravljični urici, ki ga bo otrok želel vedno znova doživljati. Zelo pomembno je, da odrasli tudi sam uživa ob umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se prenaša na otroka.

Naslednji dan se lahko pravljico tudi igramo ali spodbudimo otroka, da jo igra. Tako postane princ, kraljična, …postane aktivni soustvarjalec pravljice. S tem se mu razvijajo govorne sposobnosti, on zgodbo podoživlja, lahko jo spreminja, če še sam izdela lutke se mu razvijajo ročne spretnosti, koordinacija gibov…

Skupna igra otroka in odraslega pa poglablja njuno medsebojno razumevanje in odnos.

Nekaj nasvetov za pomoč otroku pri branju

Otrok naj izbere prostor kjer bo bral. Na balkonu, na vrtu, pod mizo, v postelji…

Zgodbice naj bodo zanimive, v obliki stripov, ugank.

Bralni čas naj bo kratek. Kasneje si ga bo sam podaljševal.

Otroka pohvalimo za najmanjši napredek in ga spodbujamo. Z njim se pogovarjajmo o vsebini, o junakih, o ilustracijah…

Razložimo mu neznane besede.

Vsebino lahko razkrije tudi z ilustracijo.

Če se mu zatika, mu pomagamo prebrati, še posebno velja to za daljše in neznane besede.

Beremo izmenično. Vsak eno poved ali več, kakor se dogovoriva. To povečuje njegov interes za branje.

S pogovorom preverimo ali je vsebino razumel. Pomembno je namreč razumevanje prebranega.

Za prebrane knjige uvedemo zvezek, v katerega napiše naslov knjige, po želji nariše ilustracijo in doda žig ali nalepko.

Pomembno je, da ga nikoli ne silimo k pretiranemu branju. Če je utrujen, mu beremo mi. Za težave, ki jih ima ni kriv sam, zato ga nikoli ne kaznujmo, temveč mu pomagajmo.

Otrok mora usvojiti tehniko branja in to s krajšimi, a doslednimi vajami. Po šolskem delu pa potrebuje tudi čas za sprostitev, počitek in igro.

Staršem med pripovedovanjem tudi predstavimo nekaj knjig, ki smo jih prinesli iz šolske knjižnice in so primerne za učence, ki se šele spoprijemajo z branjem. Izbrane knjige naj bodo umetnostne in tudi neumetnostne. Med njimi naj bodo tudi take, ki imajo veliko ilustracij in malo besedila (Filip, Piki…), staršem kot primerno gradivo za branje predstavimo tudi strip in pesniške zbirke.

Pomembno je, da staršem predstavimo problematiko na tak način, da bodo imeli občutek, da jih želimo informirati, jim pomagati in ne, da jim nalagamo dodatno delo.

Predavanje mora biti kratko, izbrane besede jasne, ne preveč strokovne, prilagojene znanju staršev. Predavanje mora ponuditi staršem konkretne dejavnosti za pomoč in ne sme biti samo sebi namen.

Ko zaključimo staršem ponudimo še možnost, da nas kaj vprašajo.

Literatura

Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja / (avtorice prispevkov Meta Grosman…(et al.); avtorica nagovora Manca Košir; ilustracije Damijan Stepančič; fotografije Dina B. Hennin; urednica Marina Blatnik Mohar). – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003

Bralno društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje. Branje – skrb vseh : 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 21. in 22. november 1997. ( prispevke so napisale Meta Grosman…(et al.); uredila Silva Novljan). – Ljubljana : Bralno društvo Slovenije, 1998

Alenka Mirtič Dolenec, OŠ Toneta Čufarja, Jesenice. Raziskovalna naloga: Dobra komunikacija med starši, učenci in učitelji prinaša uspehe. Revija Didakta, januar/februar 2006.

Pravičnost

marija_meglic

Marija Meglič

Kranjski vrtci smo tri leta sodelovali v projektu Etika in vrednote. Veliko smo se pogovarjali o različnih vrednotah katera počasi izginjajo, oziroma se v današnjem svetu drugače pojmujejo. Med drugim smo se srečali tudi z vrednoto PRAVIČNOST.

Kako pet letnim otrokom predstaviti pojem pravičnost? Težko, zelo težko.

NAMEN: Da otrok pridobi občutek za pravičnost.

CILJA:

  • otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti reševanja problema
  • otrok primerja smiselnost dobljene rešitve problema

Začeli smo z vprašanjem. Na kaj pomislite, če vam rečem PRAVIČNOST?

  • Da je pravično.
  • Da je prav.
  • Eden nekaj naredi, pa je pravično ali pa ni pravično. Kako pa mi vemo, ali je nekaj pravično ali nepravično? Mi to čutimo.
  • Če eden nekaj obljubi in reče, potem pa ne naredi ni pravično.
  • Če se ne držiš dogovora je nepravično.
  • Vsak mora imeti isto.

Pravičnost lahko ugotavljamo kadar si kaj delimo

clip_image002

Otroci so se posedli okoli mize za oblikovanje slanega testa.

clip_image004Kako bi pravično razdelili testo šestim otrokom?

  • Prerežemo na pol.
  • Še enkrat na pol.
  • Še enkrat.

Kateri del testa bi vzel? (Vsi so planili po večjih dveh delih.) Zakaj? Ker sta večja. Je to pravično? Ne. Kako bi torej razdelili? ( Testo zgnetemo nazaj v en hleb in zopet od začetka. )

  • Najprej na pol.
  • po krajši tišini, pa eden izmed otrok Vsak kos na tri enake dele !

clip_image006

In zmaga je naša

1. Kako bi pravično razdelili kup kostanja sedmim otrokom?

  • clip_image008Ne da se razdeliti, ker je trd.
  • Vsakemu damo enega. ( in razdeli otrokom ) Pa sedaj?
  • Še enkrat. ( ponovno da vsakemu otroku en kostanj) Pa sedaj?
  • Še enkrat, ampak bo dolgo. Kako bi lahko razdelili hitreje?
  • Vsak naj sam vzame, ampak kar dva.
  • Koliko kostanjev ima vsak?
  • 4
  • (Otroci so še 3x vzeli po dva kostanja. Vsak jih je imel 10.)
  • Ali še vedno vsak lahko vzame 2? clip_image010
  • Poizkusimo. (Kostanjev je zmanjkalo. )
  • Dajmo jih nazaj. Vsak lahko vzame le enega.
  • Na sredini so ostali štirje kostanji. Kaj pa sedaj?
  • Damo jih na pol. S čim?
  • Z nožem.
  • Grem po nož, vi pa pomislite koliko polovic bomo dobili?
  • 8. (Odgovor pravilen. )
  • Kaj pa sedaj?
  • Vzame vsak enega.
  • (Ostane en kostanj.) Kaj pa sedaj?
  • Razrežemo ga na sedem delov in vsak vzame enega!

Pravica – izkazica

Nov izziv.

2. Kako bi pravično razdelili liter vode sedmim otrokom?

clip_image012

  • Vsak naj dobi en kos vode.
  • Ne moreš imeti kosa vode, imaš lahko kozarec vode.
  • Vsak naj si v igralnici sam poišče kozarec. (Drug za drugim gredo v kotiček in si izberejo različne lončke. )
  • Kaj pa sedaj?
  • Vsak naj si nalije. (Brez navodil so si otroci v različne lončke različno nalili. )
  • Ali smo pravično razdelili?
  • Ne, A. ima več. clip_image014
  • Kako veš?
  • Ima poln lonček. (Čeprav je najmanjši.)
  • Ne, T. ima največ, ker ima največji lonček. (Čeprav ni bil poln.)
  • Kako lahko ugotovimo kdo ima najmanj in kdo največ vode ?
  • Vzeti moramo enake lončke, tiste iz katerih pijemo. (Vzeli so enake, prozorne lončke. Vsak je prelil svojo vodo v prazen lonček. Brez težav so razvrstili lončke po količini vode.)
  • Ali je to pravično?
  • Ne, nimamo vsi isto.
  • Kako bi razdelili, da bi imeli vsi enako? (Vso vodo zlijemo nazaj v plastenko.) clip_image016
  • Najprej nalije A., potem naj nalije T. do iste črte kot A. (Ta sistem je deloval. Drug za drugim so nalivali v enake, prazne lončke. Za merilo so imeli predhodni kozarček.)
  • Na koncu je ostalo še malo vode. Vsak si je dolil še nekaj kapelj.

Vsi so imeli enako in PROBLEM JE BIL REŠEN.

Kaj bomo delili jutri?
Igrače ! (Super, že komaj čakam na jutrišnji izziv.)

3. Kako bi pravično razdelili različne igrače sedmim otrokom?

  • Vsak vzame eno kocko.
  • Ne moreš se igrati z eno kocko in eno karto. Vsak vzame eno škatlo.
  • Naj nekdo razdeli.

clip_image018

  • Zaboje razdeli O. Ali je razdelil pravično? clip_image020
  • Je, ampak jaz bi raje Lego.
  • Vsak naj vzame kar želi sam, ne kar da O.
  • Igrače vrnemo na sredino. Vsak vzame kar želi. Seveda si dva otroka želita isti zaboj.

 

  • Igrata naj se skupaj. TO BO NAJBOLJ PRAVIČNO.

clip_image022

Otroci so ugotovili, da biti pravičen ni lahko. Včasih to čutiš, včasih pa moraš to izračunati.

Ob koncu projekta sem prišla do spoznanja, da se otroci ob vsakdanjih dejavnostih in ob reševanju konfliktov sprašujejo ali je to kar sem storil, ali je meni storil kdo drug PRAVIČNO? S tem je bil moj namen dosežen.