Mehke veščine pri pouku turizma

marija_kuster_kortnik

Marija Kuster Kortnik

Povzetek

V novem tisočletju napovedujejo, da bo turizem vodilna svetovna industrija. Kot pomembna gospodarska panoga potrebuje za svoje uspešno delovanje dobro izobražen kader, zato je zelo pomembno, kakšna znanja in veščine osvojijo dijaki gostinskih šol v času šolanja. Učitelji se lahko za posredovanje obsežnih vsebin poslužijo tudi drugačnih metod poučevanja.

Opisan je primer obravnavanja učnih vsebin v povezavi z učenjem mehkih veščin in značilnostmi posameznih skupin gostov pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela. Dijaki so tak način dela dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje.

Klučne besede: turizem, dijaki, pouk, gostje, značilnosti

Uvod

Novo stoletje prinaša številne družbene in ekonomske spremembe, ki jih do sedaj nismo poznali oziroma niso bile prisotne v tako intenzivni obliki (Ovsenik, 2015). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017) ugotavlja, da v svetovnem turizmu Evropa ohranja svoj prednostni položaj kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. Turizem ima pomembno vlogo v gospodarstvih evropskih držav in tudi v Sloveniji predstavlja zelo pomembno in eno izmed najhitreje rastočih panog gospodarstva.

K temu bistveno prispevajo politične napetosti in grožnja terorizma, kar vpliva na svetovne turistične tokove.

Prav tako so za prihodnost turizma zelo pomembni učinki podnebnih razmer, saj leži Slovenija na ranljivem alpskem prostoru. Za ublažitve teh dejavnikov je potrebno zastaviti cilje razvoja in uporabiti prilagoditvene strategije (Alber, 2011).

Kot zasledimo v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017), ima Slovenija močno gastronomsko ponudbo z mnogimi gurmanskimi posebnostmi, veliko prestižnih in nagrajenih restavracij ter čisto in pitno vodo. Prav tako je bogata s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi, ima številne izjemne krajine, štiri območja svetovne dediščine UNESCO, mnogo termalnih virov ter pohodniške in kolesarske poti.

Poleg teh dejavnikov igrajo pomembno vlogo pri zadovoljstvu gostov tudi zaposleni v gostinstvu. Z izobraževanjem se bodoči turistični delavci najbolje pripravijo na kasnejše delo, zato je potrebno tudi pri izobraževanju posvetiti pozornost stalnim spremembam na turističnem trgu.

Zaradi naraščajoče globalizacije in s tem pogostejših potovanj so potniki dobro seznanjeni z možnostmi oskrbe, nočitev in bivanja v različnih deželah. Na splošno je potrebno zadovoljiti vse goste, lahko pa gostom iz vsega sveta polepšamo bivanje pri nas z različnimi malenkostmi ali posebnimi pozornostmi in storitvami. Tako lahko goste pričaka sporočilo v njihovem maternem jeziku, s čemer jim pokažemo, da nam zanje ni vseeno (Slaček in Penko, 2008).

Dijaki v obsežni raziskavi ugotavljajo, da šolski programi v turizmu vsebujejo premalo praktičnih znanj in spretnosti in da premalo pozornosti posvečajo znanju tujih jezikov in uskladitvi teoretičnih in praktičnih vsebin v programih. Prav tako kažejo analize, da se izobraževalni programi ne prilagajajo učinkovito in uspešno potrebam okolja, globalnim trgom in potrebam gospodarstva. Kot predlog za izboljšanje predlagajo aktivni projektni pristop k učenju in uporabo učnih metod, ki spodbujajo vključenost v učni proces in timsko delo (Ovsenik, Bukovec in Ovsenik, 2015).

Pri pripravi dijakov na njihovo kasnejše zahtevno delo se lahko učitelj posluži številnih novih načinov poučevanja. Enega od sodobnih načinov osvajanja konceptualno širšega in kompleksnejšega znanja predstavlja implementacija učenja mehkih veščin v pouk in šolsko delo. Takšno učenje je zasnovano na teoriji izkustvenega učenja in je bilo v slovenski srednješolski prostor vpeljano skozi mednarodni projekt Cl@ss- Competences Learning at Secondary Schools. Z uvajanjem mehih veščin s pomočjo Kolbovega cikla učenja dosežemo dinamično in privlačno posredovanje znanj dijakom. Prav tako pozitivno vplivamo na dijakovo negativno naravnanost do šole in posledično zmanjšamo osip.

Več o projektu, kjer so brezplačno dostopne vsebine vsem učiteljem.

Mehke veščine pri pouku turizma

V nadaljevanju predstavljamo vajo, ki smo jo izvedli v programu Gastronomija in turizem. Pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela so dijaki v manjših skupinah spoznavali značilnosti gostov iz različnih delov sveta in na tak način krepili svoja poklicna znanja. Tako bodo dijaki znali prepoznati značilnosti gostov glede na njihovo narodno pripadnost, prav tako pa bodo znali upoštevati pričakovanja gostov in njihove želje pri gostinskih in turističnih storitveh.

Svet smo razdelili na skupine ali države glede na velikost in sorodne značilnosti gostov. Dijaki so izžrebali del sveta, za katerega so morali preučiti splošne značilne lastnosti gostov in ugotoviti, kakšne so njihove posebnosti pri pijači in hrani. Raziskati so tudi morali, koliko gostov iz tega območja pride po statističnih podatkih v Slovenijo. Skupina je nato predlagala načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Dodatna vrednost je tudi, če goste pozdravimo v njihovem jeziku. Tako so predstavili pozdrave v posameznih jezikih, od koder prihajajo gostje.

Vsaka skupina je s pomočjo vodje predstavila države in pripadajoče značilnosti gostov. Predstavnik skupine je opisal potek dela v skupini in kako simageo usklajevali in organizirali delo. Prav tako so skupine predlagale načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Predstavitve so bile zelo zanimive in tudi slikovno bogate.

Slika 1. Primer prosojnice za goste iz severne Evrope

Dijaki so pri tem načinu delu razvijali razmišljanje in medpredmetno povezovanje, saj so potrebovali znanja IKT za iskanje informacij po spletu in oblikovanje predstavitve, zemljepisa za iskanje držav na zemljevidu sveta, slovenščine za pripravo predstavitve za sošolce in tujih jezikov za iskanje informacij. Pri samem delu imagev skupinah so razvijali komunikacijske spretnosti in se učili potrpežljivosti in metodičnih pristopov pri iskanju rešitev. Poleg timskega učenja je takšen način dela popestril učne ure.

Slika 2. Primer prosojnice za goste iz Indije

Pri naslednjih urah praktičnega pouka so dijaki utrjevali pridobljeno znanje. Spet smo se poslužili metode izkustvenega učenja in hkratnega učenja mehkih veščin.

Dijaki so se razdelili v skupine, ki so bile tokrat drugačne. Vsaka skupina je dobila kuverto, v kateri so bile na listkih napisane države ali območja sveta in na drugih listkih dve značilni lastnosti posamezne skupine gostov. Naloga dijakov je bila, da so pravilno združili imena držav in lastnosti. K posameznim državam so lahko dodajali tudi pozdrave. Obravnavane države so poiskali na zemljevidu sveta in na koncu svoje delo prekontrolirali z listom pravilnih rešitev.

clip_image006Slika 3. Primer sestavljanja rešitev

Ta način dela je omogočil dijakom utrjevanje na zanimiv in drugačen način, hkrati pa so se krepile poklicne spretnosti dijakov na različnih predmetnih področij.

Zaključek

Edina gotovost, ki jo na področju turizma pričakujemo, so spremembe. Spreminjajo se motivi za potovanja in pričakovanja turistov, kar zahteva spremembo odzivanja zaposlenih. Potrebno je ustvariti kulturo zavedanja, ki bo pravilno odreagirala na izzive časa, ki prihaja. Učitelji igramo pri tem veliko vlogo, saj moramo bodoče gostinske delavce pripraviti na izzive prihodnosti. Mehke veščine predstavljajo eno izmed odličnih poti k iskanju in povezovanju različnih informacij, ki jih potem uporabimo pri svojem delu.

Kot je pokazala evalvacija, so dijaki takšen način dela zelo dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje. Tudi s strani učiteljev je dobro sprejet.

Literatura

  1. Alber, K. (2011). Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah. Ljubljana: Založba ZRC.
  2. http://www.mc-celje.si/sl/Class/CLSS_projekt/. (brez datuma).
  3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (oktober 2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Pridobljeno iz http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf
  4. Ovsenik, R. (2015). Sodobni trendi v turizmu. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
  5. Ovsenik, R., Bukovec, B. in Ovsenik, M. (2015). Izobraževanje za turizem v Sloveniji. Novo mesto: Fakultata za organizacijske študije.
  6. Slaček, T. in Penko, B. (2008). Hotelska in receptorska dela. Linz: TRAUNER Verlag.