Igranje na Orffova glasbila 1. del

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo na tak način, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo. Glasbena vzgoja je vse kaj več kot le petje pesmic in popevk. H glasbeni vzgoji ne spada samo petje, ampak tudi druge glasbene dejavnosti, ki pripomorejo k otrokovemu celostnemu razvoju.

Temeljna vzgojno-izobraževalna področja pri glasbeni vzgoji so: izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Vsa ta področja delujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu medsebojno, vendar vsako zahteva svoje specifične dejavnosti. Ali bodo učenci cilje dosegli je odvisno od njihovih predhodnih izkušenj, motivacije, glasbenih sposobnosti, njihovega interesa ter seveda aktivnosti, ki jih učitelj pripravi. Izziv sem videla v tem, da otrokom omogočim, da se na različne načine srečajo z izvajanjem glasbe.

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz Glasbene slikanice 1, Brede Oblak, ter pet zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Učence želim seznaniti z Orffovimi ritmičnimi instrumenti in njihovim poimenovanjem, ter jih usposobiti za spremljanje pesmi, preko različnih metod dela.

Spodbuditi želim tudi vse učitelje, da bi se tudi oni odločili za bolj pester pouk glasbe v razredu.

Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala za Orffove instrumente v računalniškem programu Sibelius 7.

V prvem delu bom prikazala potek učenja ritmičnih spremljav iz Glasbene slikanice 1– kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

  • izvajajo slovenske ljudske pesmi in pesmi slovenskega ustvarjalca,
  • spremljajo petje z lastnimi glasbili (ploskanje, tleskanje, topotanje z nogami, stopanje, udarjanje po kolenih in udarjanje po prsih)
  • spremljajo petje z malimi ritmičnimi glasbili (činele, marakas, guiro, triangel, boben, tamburin, paličice, les),
  • izvajajo ritmična ostinata v dvočetrtinskem, tričetrtinskem in triosminskem taktovskem načinu.

1. POLŽEK ORJE (Karol Pahor)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra POLŽJA ŠTAFETA

Učence s pomočjo čarobne paličice spremenim v polže. Polži – učenci se razporedijo po prostoru, med vsemi mora biti dovolj velika razdalja. Vsak polž ve, kateremu sosedu mora predati sporočilo. Učitelj prvemu, ki bo prenašal štafeto, poda značilen ritmični motiv po hrbtu. Ta odhiti k sosedu in mu preda sporočilo. Tako si podajajo ritem, dokler ne pridejo do zadnjega polža, ki ritem zaploska. Sledi drug ritmični motiv. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: MI—ŠKA SE—JE, plosk, plosk, plosk, plosk in topotanje z nogami, POLŽ, LEZE, LEZE.

clip_image002

2. Na planincah (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Pred dejavnostjo pripravim prostor – stole razvrstim v krog ob stenah učilnice, v sredini je prazen prostor. Učenci sedijo v krogu na tleh. Pripovedujem namensko sestavljeno besedilo.

… o, kako lep dan, s soncem obsijan …
… o, kako lep razgled, vidim planinski svet …
… o, kako tam rožce cveto, me k sebi vabijo …
… greš z mano še ti … in ti … in ti …

Učenci posnemajo skupni korak skozi neverbalno komunikacijo (kača). Posnemajo ritmična ostinata preko zgodbe z lastnimi glasbili. … pojdimo malo po tej poti … (krog) izvajamo različne ritmične vzorce … pa še po tej poti … (kača) drugi ritmični vzorci … sedaj smo prispeli na vrh, srčki naj se odpočijejo (sedejo) in ušesa pozorno prisluhnejo …

clip_image004

3. Goslice (Janez Kuhar)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Didaktična igrica Kdo igra? Izvajanje treh različnih ritmov. Vsak ritem igra določen instrument (triangel, boben, marakas). Učenci so razdeljeni v tri skupine in se gibajo po ritmu, ki ga izvaja instrument določene skupine. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: JAZ- plosk, TI – udarjanje po kolenih, SAM – topotanje.

clip_image006

4. Zima je prišla (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra TEKMA SNEŽAKOV

S pomočjo barvic razdelim učence v tri skupine. Razložim potek igre. Oblikujem tri skupine snežakov (modri, rumeni, zeleni). Vsaka skupina ima svoj ritem, ko se sprehaja po zasneženi pokrajini. S tamburinom izvajam ponavljajoča se ritmična ostinata v tričetrtinskem taktu. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Modri snežaki si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, SNEG. Rumeni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: SNE—ŽAK, tlesk. Zeleni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: udarec po kolenih, ZI—MA.

clip_image008

5. Veverica (Janez Bitenc)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Uganki o veverici.
Zdaj je pod drevesom, Z repom košatim mahlja,
zdaj že švigne na drevo, z veje na vejo skaklja. (Ljudska)
njeni ostri zobki
lešnike, orehe tro. (Ljudska)

Didaktična igra Veverica na obisku. Izvajanje treh različnih ritmov. Učenci se gibajo po ritmu. Ritem izvajam na paličice. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Veverica Micka si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP. Veverica Anja si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP, HOP. Veverica Helena si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HO-PA, HOP.

clip_image010

6. Rasla je jelka (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Učencem pripovedujem zgodbico o Mojci in Mateju.

Mojca in Matej sta se med počitnicami odpravila na obisk k babici. Ker je babica živela daleč stran, sta se k njej odpravila z vlakom. Pot do železniške postaje sta si krajšala s pesmico Na planincah (ali s katero drugo že znano pesmijo). Učence povabim, da skupaj zapojemo pesem Na planincah. Na postaji sta si kupila vozovnici in vstopila v vlak. Vlak je odpeljal. Spomnila sta se časov, ko sta s starši obiskovala babico. Pri njej sta se sprehajala po travniku in vonjala rože. (Tako še učenci poskusijo vonjati.) Pri njej sta se igrala tudi igrico »Posnemanje vlaka«.

Učence zanima, kakšna je ta igra. Razdelim jih v tri skupine: na modre, rdeče in zelene vagone. Modri vagoni se bodo oglašali z glasom F, rdeči z glasom S, zeleni pa z glasom Š. Učitelj je lokomotiva. Ko enkrat zapoje TU, se oglasijo modri vagoni, ko dvakrat zapoje TU, zasikajo rdeči vagoni, ko pa zapoje TU trikrat, sopihajo zeleni vagoni. Potem sta poslušala, kako vlak ropota, ko vozi po železniški progi.

Končno sta se pripeljala na postajo in izstopila. Do babičine hiše sta morala še skozi iglast gozdiček. Malce ju je bilo strah, zato sta se prijela za roki in zapela. Mrmraje zapojem pesem.

Matej se je zamislil in vprašal Mojco, katera je že ta pesmica. Jo morda kdo pozna?

(Rasla je jelka) Mojca mu še enkrat zapoje pesem. (Doživeto zapojem celo pesem.)

Mojca in Matej končno prispeta k babici. Močno jo objameta in ji skupaj zapojeta pesmico Rasla je jelka.

clip_image012

….se nadaljuje….