Ustvarjalni projekt – Pravljica o kraljični in zmaju

denis_matezic

Denis Matežič

Uvod

Kaj so pravljice, učenci poznajo, saj jih redno poslušajo že v vrtcu in doma. Domišljijske pripovedne zgodbe jih s svojimi zapleti in razpleti privlačijo, zato jih pri pouku redno beremo in se o njih pogovarjamo. Pravljice se od ostalih pripovedk ločijo po pravljičnih značilnosti, zato sem učence prvega in drugega razreda kombiniranega oddelka podružnične šole vprašala, katere pravljične prvine že poznajo. Ob plakatu, na katerem so bile zapisane pravljične značilnosti, smo ugotovili, da nekatere prvine že poznajo, nekatere pa še ne. V en glas pa so mi povedali, da se pravljice začnejo z nekoč in končajo: In srečno sta živela do konca svojih dni. Navajali so tudi nekatere znane pravljične osebe: Sneguljčica, Pepelka … Poznali so pravljično število tri in sedem. Pravljične značilnosti smo poiskali v clip_image002znanih ljudskih pravljicah, ki smo jih pri pouku že obravnavali. Učenci so tako ugotavljali razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom, ki je značilen za pravljico. Ker je bil naš cilj samostojno ustvariti pravljico, sem jih postopno vodila od zamisli do realizacije z upoštevanjem le teh.

Slika 1. Pravljične prvine

Postopek ustvarjanja pravljice kraljična in zmaj

Ker se učenci razlikujejo po učnih stilih (vizualni, slišni, kinestetični), smo se dogovorili za različne učne strategije oz. zaporedje vseh aktivnosti, ki bodo potekale od začetka do končnega cilja. Izhodišče vsebine pravljice so bile prstne lutke in plastične živali, ki so jih izbrali po lastni presoji in so nam bile na voljo v razredu. Majhne lutke so poimenovali ter določili glavne in stranske književne osebe. Vloge so prstnim lutkam določili sami, jim clip_image004dodali osebnostne lastnosti in ob tem razvijali zmožnost predstavljanja in vživljanja v književne junake. Z lutko so se »poistovetili« ter si sproti izmišljali besedilo. Pri upovedovanju sem jih opozorila, da morajo ločiti čas dogajanja, saj se pravljica dogaja v preteklosti – nekoč.

Slika 2. Naprstne lutke

Pri likovni umetnosti so narisali sceno, ki je temeljila na dvoplastnosti dogajanja: grad – gozd. Narisali so tudi notranjost gradu in posamezne prizore, kjer se je pravljica dogajala. Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa so povezali s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in drugih umetnostnih del.

clip_image006 clip_image008
Slika 3, 4: Izdelovanje scene

clip_image010Pri ustvarjanju so si nesebično pomagali. Učenci so vadili igro vlog v šoli in v podaljšanem bivanju. Za delo so imeli dovolj časa. Bili so visoko motivirani in usmerjeni v učenje. Pravljico so ustvarjali z minimalno učiteljevo pomočjo.

Slika 5. Animiranje naprstne lutke

Snemanje pravljice

Pred snemanjem so pripravili prostor in po potrebi menjali scene. Učenci so v dogajalni prostor vstopali posebej z lutkami, ki so si jih sami izbrali. Lutke so doživeto oživeli z glasom in spontano animacijo. Dramatiziranje zgodbe je zahtevalo svojevrstno disciplino, saj je potek dramatizacije določalo zaporedje osnovnega dogajanja v igri. Učenci so sami improvizirali v besedi in gibu, sledili so le osnovni ideji zgodbe. Pravljico smo posneli s fotoaparatom po zaključenih celotah. V računalniškem programu Movia maker smo posamezne dele združili v celoto in dodali glasbeno spremljavo s prosto dostopnega portala, ki je popestrila dogajanje v amaterskem filmu ter poudarila pravljično napetost. Filmu, ki so ga poimenovali Kraljična in zmaj, smo dodali najavno in odjavno špico. Spremno besedilo je bilo podpisano, ali pa ga je pripovedovala drugošolka. Včasih smo morali določen prizor clip_image012večkrat posneti, saj se je zataknilo pri govoru, ali pa so se spomnili še kakšne zanimivosti in so jo hoteli vključiti v prizor. Prvošolci in drugošolci so se pri delu spodbujali. Ob ustvarjanju pravljice so pridobili pester mozaik znanja in veliko izkušenj rokovanja z lutkami.

Slika 5. Prizor iz amaterskega filma Kraljična in zmaj

Zaključek

Vsak učenec je imel možnost, da se pri ustvarjanju pravljice čim bolj izkaže s svojimi predlogi in pobudami. Med učnim procesom sem spremljala njihovo delo z namenom, da bomo tekom učenja izboljševali njihovo znanje. Učenci so se na organizacijskem, govornem in likovnem področju zelo izkazali. Nasvete, spodbude in namige so uporabili za izboljševanje procesa učenja, saj smo bili osredotočeni na proces in napredek učenja, šele nazadnje na končni videz pravljice. Učenci so bili pri delu zelo motivirani, navdušeni nad lutkami in odlično opravili zastavljeno nalogo. Pri učenju so se zabavali. Amaterski filmček smo predstavili tretje in četrtošolcem ter otrokom iz vrtca. Nad njim pa so bili navdušeni tudi starši mladih ustvarjalcev.

Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.