Analiza besedila iz učbenika

  mira_lazar

Mira Lazar

1. Uvod

Učbenik je temeljni pripomoček za poučevanje, tako z vidika učitelja, kot učenca. S številnimi spremembami znotraj našega šolskega sistema in predvsem z uvedbo devetletne osnovne šole, so se vzporedno spreminjali tudi učbeniki. Pri izboru novih učbenikov smo učitelji velikokrat v hudi dilemi, kateri je tisti, ki je najbolj primeren. Predstavitve novih učbenikov vedno potekajo v premišljenih okoliščinah in pogosto v sodelovanju s strokovnjaki, ki nas znajo voditi v prepričanje, da je učbenik didaktično in metodično popoln. Predpogoj izločevanja učbenikov, ki vsebujejo nepotrebna ali pretežka besedila, in niso v skladu z razvojno psihologijo otroka, zahteva od učitelja natančno poznavanje učnega načrta. Pot izbire vsekakor ni lahka. Šele kasneje, z uporabo le teh pri pouku, se odkrivajo slabosti in prednosti posameznih učbenikov.

Z analizo besedila Ustrahovanje in nasilneži, ki govori o vrstah nasilja med vrstniki, smo želeli raziskati, kako je besedilo grajeno, pomen in smisel povedi in ali gre za besedilo nepretrganega toka, ki ga ne moremo poljubno spreminjati ali izpustiti.

image2. Predstavitev besedila

Pri predmetu družba, v učnem sklopu Ljudje v družbi, učenci spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem. Za predstavitev in razumevanje vsebin o nasilju smo prebrali in vrednotili besedilo Ustrahovalci in nasilneži iz učbenika Družba in jaz za 4. razred.

Slika 1. Besedilo iz učbenika

3. Analiza besedila

Pri slovenskem jeziku smo besedilo Ustrahovanje in nasilneži analizirali. Učenci so ugotovili, da je sestavljeno iz petih odstavkov, od katerih je zadnji natisnjen na zeleni podlagi in učinkuje kot poudarek ključnih besed ter dveh sličic. Takoj so razbrali, da je v slikovnem delu prikazano verbalno nasilje in prepoznali nasilneža in ustrahovalca. Iz prvega odstavka so s pomočjo vprašanj razložili pojem ustrahovanje in posledice le tega. Ugotovili so, da je prvi odstavek v levem stolpcu vsebinsko povezan s prvo fotografijo pod njim, ki prikazuje večjega oz. starejšega otroka, ki ustrahuje manjšega oz. mlajšega otroka z besedami »Če mi ne daš 10 evrov, se ne smeš igrati z nami!« Verbalno poudari informacijo imageo enemu izmed načinov »ustrahovanja in nasilja«. Zapis je v oblačku in je dobesedni navedek nasilneža na sliki. Videli so, da je nasilnež večji, starejši, močnejši in obratno, da je žrtev manjša, šibkejša in nemočna. Ena deklica je prepoznala, da je nemoč žrtve izražena tudi z izrazom na njenem obrazu ter prosto spuščenimi rokami ob telesu.

Slika 2. Ustrahovanje

V drugem odstavku je z razmahom navedeno vprašanje, ki je spodbudilo učence, da so razmislili, kaj narediti, kadar jih nekdo ustrahuje. Najprej so presodili in imagepredlagali, kaj lahko storijo v podobni situaciji. S pomočjo besedila drugega odstavka in prikazano problemsko situacijo treh dečkov, ki v igri ustrahujejo šibkejšega dečka, so spoznali nov pojem nasilnež. Z dobesednim navedkom »Na copat! Ulovi. Bajsi, na, na…« so ustrahovanje razumeli z igro vlog. V igri vlog so se zamislili o počutju žrtve in si oblikovali moralne norme.

Slika 3. Nasilneži in ustrahovalci

Nato so si prebrali tretji odstavek in spoznali, da govori o možnostih iskanja pomoči, predvsem pri odraslih, ki jim zaupajo: učitelj, starši, prijatelj …

Uokvirjena, na oker podlagi, je razlaga neznane besede: »žrtev«. Večina učencev je ta pojem že poznala, spoznali pa so pomen uokvirjenega dela besedila, ki služi kot slovar razlage novih pojmov v učbeniku.

4. Sklepne ugotovitve

Obravnavano učbeniško besedilo posreduje četrtošolcem spoznanja o nasilju in ustrahovanju na preprost in poljuden način. Učenci so povedali, da so se z nasiljem in ustrahovanjem v šoli že soočili, zato jim je bilo besedilo hitro razumljivo. Pri analizi teksta so ugotovili, da se slikovni in besedni del prepletata in nadgrajujeta, ter da slikovna problemska situacija razlaga pomen ključnih pojmov. Besedilo slikovno ponuja in odpira več informacij kot verbalno. Besedilo v učbeniku je bilo primerno starostni stopnji otrok. Dokaz temu je bilo aktivno sodelovanje vseh učencev pri pouku in dobro osvojeno znanje novih pojmov. Z analiziranjem podobnih besedil pri učencih razvijamo kritično mišljenje, kar je v poplavi ponujenih gradiv potrebno.

Literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  2. Umek, M., Janša Zorn. O. (2006). Družba in jaz. Modrijan, Ljubljana.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Priručnici i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.